URN_NBN_SI_DOC-BWVOBZW3

študijske knjižnice imajo skoraj vse premalo prostora. Vse tudi predvidevajo graditev, dozidavo in prezidavo prostorov. Pomanjkanje prostorov je postal hud problem tudi za NUK. Slična ali še hujša situacija je v nekaterih drugih znanstvenih ali strokovnih knjižnicah. Med njimi je v najtežji situaciji centralna tehniška knjižnica. Tudi kadrovsko so skoraj vse znanstvene in strokovne knjižnice preslabo zasedene tako po številu kot po kvaliteti kadrov. Izredno pri­ m anjkuje srednji strokovni kader in pa bibliotekarski strokovnjaki za posamezna bibliotekarska, bibliografska in dokumentacijska področja. Naše bibliotekarstvo še nima organiziranih nekaterih prepotrebnih služb za proučevanje bibliotekarskih problemov, za izmenjavo in izpo­ sojo knjig in, kar je najhujše, nima trdno organizirane bibliotekarske šole. Že ta bežni pregled kaže, da stojimo pred začetkom sedemletnega plana v težki situaciji in z relativno ogromnimi problemi in zahtevami. Mi vemo, od kod ti problemi in zahteve. Te potrebe so predvsem rezul­ tat vsega gospodarskega in družbenega razvoja, problemi pa izraz dejstva, da smo v zadnjem obdobju neprestano odlagali njihovo ureje­ vanje zaradi pom anjkanja materialnih sredstev. Razkorak med potreba­ mi in pogoji, v katerih je danes naše bibliotekarstvo, se še vedno veča. Te ugotovitve ne spremeni dejstvo, da smo v tem obdobju vendarle krenili naprej. Ko stojimo v prvem letu sedemletnega plana, sprejemamo odločitve in dajemo različne predloge, smo torej v zelo težki situaciji. Ne samo, da zahtevamo naenkrat toliko prostorov, toliko kadra in knjig, za kar bodo potrebne milijarde, v težavah smo tudi zaradi tega, ker zaradi slabo stimuliranega dosedanjega razvoja nimamo še drugih nujno po­ trebnih startnih osnov. Da bi lahko uresničili planirane potrebe, bi morali imeti že določeno raven, ki pa je še nimamo. Že dosedanje izkušnje kažejo, da so se nam nekatere investicije spremenile v pravo nasprotje tistega, kar smo od njih pričakovali. Na osnovi vseh podatkov smo prepričani, da bo potrebnih v na­ slednjih letih trikrat toliko sredstev kot doslej in da bomo večino teh sredstev tudi dobili. Naša naloga pa je, da bomo znali ta sredstva usmeriti, zagotoviti moramo celo vrsto strokovnih meril, organov, do­ govorov, internih planov itd., da bi se predvidena sredstva sistematično iztekala in se tudi najefikasneje uporabila. To je naše opravilo, ki ga namesto nas ne bo nihče opravil. Na prim er: zavod za urbanizem v Ljubljani je predvidel prostor skoraj za vse kulturne institucije, iz tega plana so izostale samo knjiž­ nice. Zakaj? Zato, ker se še sami nismo dogovorili o perspektivnem razvoju knjižničarstva v Ljubljani in zato tudi nismo predlagali ustrez­ nih rešitev. Vsak zavod je zase sicer planiral, vendar je to mnogo pre