URN_NBN_SI_DOC-BU0CVX0M

Uvodnik 3 Dr. Marjan Odar Uvodnik Editorial Dopusti in počitnice so minili. Jesen je tu, pa nova Vlada tudi. Še preden je postala operativna, se je že začela burna razprava predvsem o razlagi koalicijskega sporazuma glede davkov. Najbolj so razvnele strasti napovedane predvidene spremembe obdavčitve kapitalskih dobičkov. Nekateri drugačno obdavčitev kapitalskih dobičkov podpirajo in pozdravljajo, drugi ji odločno nasprotujejo. Vsaka stran seveda zagovarja lastne interese in jih poskuša s takimi ali drugačnimi argumenti tudi podkrepiti. Logično in legitimno. Prepričan sem, da so tudi bralci tega uvodnika razdeljeni. Nočem in ne bom ugibal, katerih je več, čeprav se mi nekako dozdeva, da je večina proti vključitvi kapitalskih dobičkov v dohodninsko osnovo. Tako je pač stanje in na tej točki tudi ne bom ugibal, kakšne bodo dejanske spremembe davčne zakonodaje, ki jih bo predlagala nova Vlada. Menim, da je za razvoj podjetništva pomembno še nekaj drugega – pogosto spreminjanje davčne zakonodaje. Vsakdo, ki se resno spusti v podjetniške vode, bo izdelal podjetniški načrt in načrtoval razvoj podjetja za več let. Gotovo bo pri tem pričakovani poslovni izid eden izmed ključnih elementov cilja poslovanja podjetja. Pa ne le poslovni izid podjetja, ampak tudi donosnost na vložena sredstva vlagateljev oziroma lastnikov. Davki igrajo pri tem zelo pomembno vlogo. Kaj pomaga še tako dober načrt, ki je lahko tudi uresničen, če pa so kasneje končni učinki poslovanja zaradi sprememb davčne zakonodaje pomembno drugačni. V podjetništvu je že tako veliko negotovosti, so lahko dobički in ali pa izgube, vendar nanje podjetnik s svojimi odločitvami lahko vpliva. Na spremembo davčne zakonodaje pa posameznik nima prav nobenega vpliva. Skoraj vsaka nova Vlada pa ima take ali drugačne ideje glede obdavčitve. In smo pri bistvu problema. Ne gre le za vedno prisotni antagonizem med obdavčitvijo dela in kapitala, ampak je ta problematika širša. Moramo pogledati še širši družbeni kontekst in neposrednim in posrednim davkom dodati še prispevke in druge dajatve. Kakorkoli že obravnavamo to problematiko, ne moremo mimo ugotovitve, da gre za zakonsko podprto prerazporeditev sredstev. Od koga h komu in iz katerih virov h katerim. Dati in ali dobiti in obratno. V tem je temeljno vprašanje ustvarjanja nove vrednosti in redistribucije. Kakšno vizijo razvoja ima