URN_NBN_SI_DOC-BSIBIHF7

Nekateri kolektivi pri tern že do­ segajo prve rezultate. c) Materialna baza je osnovno vprašanje iza reševanje problema­ tike naših knjižnic. Tu ne gre sa- mo m izenačitev osniovnih oseb­ nih prejemkov knjižničarskih uslužbencev in delavcev z onimi v gospodarskih organizacijah in drugih javnih službah, marveč v enaki meri tudi za ustrezno finan­ ciranje delovanja knjižničnih usta­ nov. Iz leta v leto enaki zneski 'za funkcionalne izdatke knjižnic namreč kažejo, glede na stalno naraščanje cen, da njiih delo nujno stagnira. Rešitev problema je v prehodu od sedanjega sistema budžetiranja na financiranje de­ javnosti knjižnic po ekonomsko preračunanih programih. Za oprav­ ljanje osnovnih nalog bi morala bili na voljo ustrezna družbena sredstva, za eventualne dodatne dejavnosti pa naj bi knjižnice iskale razne vire dodatnih sred­ stev in ustvarjale tudi lastna sred­ stva. V «vezi s temi ugotovitvami predlagamo: 1. Da se v .smislu zakonskih do­ ločil — ki pa na določeni stopnji razvoja posamezne knjižnice ne bi smela postati ovira za njen še na­ prednejši notranji in zunanji raz­ mah — povsod vsestransko omo­ goča im podpiira razvoj knjižnic, »lasti novih oblik njih vodenja (družbeno upravljanje, samouprav­ ljanje), notranje organizacije dela ter oblikovanja in delitev sred­ stev. 2. Da se pri politično-teritorial- nih enotah, od republike do ko­ mun, ustanovijo stalni družbeni skladi za finanaka®j e dejavnosti kuliturnih služb (knjižnice, muzeji, galerije, arhivi, zavodi za spome­ niško varstvo), kot je to že po­ dobno urejeno za področje šolstva. Osnovna sredstva sklada naj bi predstavljali določeni odstotek narodnega dohodka politično-teri- torialne enote (v LR Hrvatski je predviden 1% tega dohodka), do­ datna sredstva pa morda posebne oziroma namenske dotacije gospo­ darskih in drugih organizacij, pri­ spevek od čistega dohodka držav­ ljanov in sliični drugi viiri. Sklad bi s knjižnicami in drugimi za­ vodi is področja kulture sklepal pogodbe za financiranje njihovih realno oblikovanih in ekonomsko preračunanih delovnih programov, ki izvirajo iz namena in nalog, začrtanih v pravilih vsake posa­ mezne ustanove in ki so odsev kulturnih potreb določene druž­ bene skupnosti. 'Sedanja družbena situacija, ki na eni «trami terja od knjižnic vse večjo dejavnost, na drugi strani pa le-te nimajo po­ trebnih materialnih osnov, terja torej čimprejšnje sprejetje ustrez­ nih odlokov o financiranju kul­ turnih dejavnosti. 188