URN_NBN_SI_DOC-BNJ4OFX7

dih. Te knjižnice običajno nim ajo ločenih sredstev in so odvisne od vodstev, ki sredstva neenakomerno dodeljujejo, tako da je ustrezna nabavna politika in stabilnost kadrov skoraj nemogoča. Priporočeno je bilo, naj vse m atične knjižnice ponovno pregledajo stanje knjižničarstva na svojih področjih in zaostrijo vprašanje, kdo naj skrbi za knjižnice na podeželju. Osveži naj se pobuda za ustanovitev poslovne skupnosti knjižnic. Po razpravi so bila prebrana nova pravila društva z vsemi spremembami, o katerih je bilo govora že na predhodnem plenumu. Člani niso imeli po­ sebnih pripomb in so zanj glasovali soglasno. Tako je republiško društvo stopilo v novo fazo svoje dejavnosti, ko se ne bo več povezovalo s svoiim članstvom direktno in prek podružnic, marveč bodo na vseh večjih področjih ustanovljena sam ostojna bibliotekarska društva. S tem se bo naše bibliote- karstvo nedvomno še aktivneje vključilo v družbena dogajanja in bolje sle­ dilo potrebam naše skupnosti. V novi upravni odbor Društva bibliotekarjev Slovenije so bili izvoljeni: za predsednika dr. Branko Berčič (NUK); za člane: Avgust Vižintin (Delav­ ska knjižnica, L jubljana), Maks Veselko (NUK). T atjana Banič (NUK), K ata­ rina Bogataj (Filozofska fakulteta Univerze, Ljubljana), Jože M unda (Jug. leksikografski zavod), Janez Logar (NUK), Branko Reisp (Narodni muzej, Ljubljana), Ančka Korže-Strajnar (NUK), M artina Šircelj (Pionirska knjiž­ nica, Ljubljana), Jelica Jugovec (NUK), Miloš Rybäf (NUK) in France Do­ brovoljc (Slovenska knjižnica, L jubljana); v nadzorni odbor: Jaro Dolar (NUK), Josip Rijavec (višji bibliotekar v pok., L jubljana) in Slavica Ludvik (CTK, Ljubljana). V nadaljnji razpravi so člani govorili še o predlogih za novo članarino. Ker je bilo več predlogov, je bilo sprejeto priporočilo, naj novi upravni odbor ta vprašanja še podrobneje prouči ter kasneje o sklepih obvesti člane. Dne 14. oktobra 1967 so se udeleženci občnega zbora z avtobusi odpeljali v Slovenj Gradec, kjer so si ogledali kulturne znamenitosti, in nato n a Ravne. V obnovljenih prostorih Studijske knjižnice jih je sprejel ravnatelj dr. Franc Sušnik in predstavniki skupščine občine Ravne. Izredno prisrčen sprejem in izbrane besede o knjigi in kulturi v koroškem kraju, ki jih je udeležencem spregovoril dr. Sušnik, so zapustile v vseh globok vtis in prepričanje, da prav študijska knjižnica na Ravnah s svojo dejavnostjo ustvarja tisto kulturno ozračje, ki bi ga želeli imeti vsepovsod na Slovenskem, a ga srečujemo le redkokje. Vzbuja nam spoštovanje in ponos, da imamo ljudi, ki tudi v skromnih razmerah znajo narediti veliko. Ravenski knjižnični delavci so nato vse navzoče povabili še na koroško malo južino in srečanje, ki je ostalo vsem nepozabno. Popoldne je bilo nam enjeno spominu Prežihovega Voranca. Na njegov grob so predstavniki društva položili lovorov venec. Koroški oktet z Raven je zapel nekaj najlepših koroških pesmi. Počastitev spomina Prežihovega Vo­ ranca na pokopališču v K otljah in ganljivo srečanje s Trezo iz Jam nice sta marsikomu privabila solzo in vznemirila čustva, ki jih ni bilo mogoče prikriti. Skupen obed pri Rimskem vrelcu je bilo še zadnje srečanje s Korošci. Razpoloženje, ki so ga znali ustvariti koroški kolegi, se je prekmalu končalo, ker so se morali udeleženci raziti. 161