URN_NBN_SI_DOC-BIMRQHR3

2. D ajan je inform acij n a določena v p raša n ja in p o sred o van je u sm e r­ jen ih inform acij. 3. T eoretične raziskave n a p o d ro čju znanstvenih inform acij. 4. O rganizacija m reže znanstvenih inform acij. 5. Izo brazb a znanstvenikov n a p o d ro čju in fo rm acijsk e dejavnosti. 6. Sodelovanje z m edn arod n im i in stitu c ijam i n a p o d ro čju in fo r­ m atike. In fo rm a tiv n a gradiva, ki jih izdaja V IN IT I Vemo, da so referatn i b ilteni, bib lio grafsk e info rm acije in k a rto ­ tek e zelo raz širjen a in p rizn an a oblika in form acij. T ako izd aja V IN IT I razne v rste info rm ativ neg a m a teria la in za razna p o d ro čja p riro d n ih zn an osti in tehnike, k a r je njegova p rv o b itn a in n ajv ažn ejša naloga. V IN IT I je tako rekoč to v arn a, ki izdeluje n ajrazličn ejše v rste in fo r­ m acij od izvlečkov, bib lio grafsk ih po datkov do kom pilacij v raznih oblikah, od biltenov in bibliografij do raznih kartic. Svetovna znanstvena in tehn ičn a lite ra tu ra je osnova za izdelavo inform ativ n ega gradiva. L ite ra tu ra p rih a ja iz 105 držav in je n ap isan a v 63 jezikih. S kupaj p reje m a V IN IT I 17 000 naslovov revij, 110 000 p a­ te n tn ih spisov, 7500 k njig letno te r m nogo stand ardo v , b ro šu r in drugega gradiva. Tako og ro m na količina p rim a rn ih dokum entov, ki jih V IN IT I p rejem a, te r cen traliziran a in k o m p letn a obdelava tega gradiva d a je ta info rm ativ n im pu b lik acijam , ki jih V IN IT I izdaja, pop olno st in širino te r tako k ara k teristik o n ajb o ljših in fo rm ativ n ih biltenov n a določenih p o d ro čjih v svetu. 1. Signalnaja in fo rm a cija (u sm erjen e bibliografske info rm acije) p risp e n a jh itre je do u p o rab n ik a te r ga tak o n a enostaven in ažuren n ačin in fo rm ira o novostih n a njegovem po dro čju . D anes V IN IT I izdaja te v rste in fo rm acij v dveh oblikah, v obliki k a rtic in v obliki kazal- seznam ov. N a k articah so podani le bib lio grafsk i po datki, preveden je naslov član ka in UDK vrstilec. Izd a jajo jih za p o d ro čje vsega stro jn ištv a in sicer za 21 ozkih področij. D ruga oblika so razn a kazala, u reje n a siste­ m atsko, ki jih izdelujejo za d rug a stro k o v n a p o d ro čja. To so tako im enovana p erm u tacijsk a kazala, ki jih delajo av to m atsk o po sistem u KWIC (keyw ords in con tex t). V tem p rim e ru so glavne besede vzete iz prevedenega članka, knjige, p aten tn eg a sp isa ali sta n d ard a. V per- m u tacijsk em kazalu so glavne besede naslova razvrščene abecedno, o stale besede v naslovu p a so izpisane levo in desno od p erm u tira n e besede. Če vsebuje naslov več glavnih besed, po k aterih kazalo perm u- tira , po tem se p o ja v lja jo v kazalu n a različnih m estih, pač glede na prvo črko glavne besede. N a ta način d obijo po glavnih besed ah u rejen o kazalo naslovov, s k aterim i si lahko poišče u p o rab n ik željeno literatu ro . V sak p e rm u tira n naslov im a tu d i m atičn o označbo sek un d arn eg a d o ­ kum en ta, k je r so navedeni bib lio grafsk i p o d atk i in izvleček p rim arn eg a d okum enta. P erm u ta cijsk a k azala izdelujejo v svojem račun skem ce n tru n a raču n aln ik u M IN SK 22. N ajpo m em bn ejše in fo rm ativn o gra­ 95