URN_NBN_SI_DOC-BFKL8OH2

Poglavje, kako najde študent literatu ro v CTK, je v središču pouka. Študente seznanimo z javnim i katalogi: AIK, naslovni, UDK sistem atski katalog, v katerih so popisane revije in knjige. Š tudentu povemo, da išče publikacije po avtorju, naslovu ali UDK vrstilcu, in ga inform iram o, kaj naj stori, če ne najde lite­ rature. A IK katalog: prim er glavnega vpisa, dodatnega vpisa in k a­ zalke (en avtor, več avtorjev, anonimno delo, šteta knjižna serija, korporativni spis, kongresno gradivo). P rv i prim er naj bo obvezno v slovenskem jeziku in enostaven. Naslovni katalog: prim er katalognega listka za knjigo in revijo. UDK katalog: Razložimo jim v kratkem sistem UDK najprej z UDK shemo z dvom estnimi številkam i in s podrobnejšo delitvijo na določenem strokovnem področju. P rim er katalognega listka iz UDK kataloga. Sestavni del pouka je tudi prikaz, kako se izpolni prejem nica. P redavatelj seznani študenta s pom em bnostjo zapisa pravilne sig­ nature. Knjižnični red ima študent ponatisnjen na vodniku, zaradi tega ga opozorimo na tista m esta knjižničnega reda, ki se neposredno nanašajo na študente, npr. na nižjo ceno pri razm noževanju lite ra­ ture, na možnost podaljšave roka izposoje po telefonu ipd. Ob koncu seznanimo študenta, kako naj citira literaturo, in si­ cer knjigo, letnik revije in članek v reviji. Nato sledi k ratek ogled CTK, katalogov in čitalnice. P rip rav a program a, priprava vodnika in njegovo razm noževa­ nje, izbor prim erov za katalogizacijo, česta zasedba bibliotekarske­ ga osebja v m atični službi in občasno v drugih oddelkih, gneča v katalogih, nakup in uporaba avdiovizualnih sredstev predstavljajo veliko obrem enitev za vsako knjižnico. Vse to pa odtehta sm oter pouka za vzgojo študentov v univerzitetnih knjižnicah, ki bodo ju tri univerzitetni profesorji, inženirji in raziskovalci: oblikovati boljše­ ga uporabnika inform acij, ki ga bodo stregli prim erneje izšolani inform atorji. Povzetek K ljub različnim m nenjem univerzitetnih knjižnic, pridobljenih pri večletnem opravljanju inform acijske službe, je v IATUL (kon­ gres IFLA 1972) prevladalo stališče, da je treba potrebe uporabnika knjižnice upoštevati in da je s tem ustanovitev inform acijske službe stvar logičnega razvoja. P ri oblikovanju te službe je možno posne­ m ati že razvito inform acijsko službo nekaterih specialnih tehniških 56 K n jižnica 18(1974)1-2