URN_NBN_SI_DOC-BFKL8OH2

več spoznati v ogrom ni literaturi, če se pravočasno ne nauči vsaj nekaterih metod pri iskanju inform acij. V Nemški dem okratični republiki so z anketiranjem predvsem univerzitetnih knjižnic, deloma pa tudi gim nazij in inform acijskih centrov prišli glede učinkovitosti inform acijskih bibliografskih vi­ rov do ugotovitve, da glede intenzitete povpraševanja po specialnih bibliografijah ni tem eljne razlike m ed uporabniki, zainteresirani­ mi za prirodoslovne in družbene znanosti, in da zavisi od bralčevega poznavanja bibliografij in od njegove spretne uporabe le-teh učinko­ vitost koristi možnih inform acij (2). To spoznanje je vodilo Nemško dem okratično republiko, da je uvedla na vseh stopnjah izobraževa­ nja od srednje šole dalje izobraževanje bralcev. P ri nas takšne ankete še niso uvedli, vendar lahko zaupamo nemški natančnosti pri zbiranju podatkov, k ateri sicer veljajo za njihovo okolje, vendar pa nam vsakodnevna praksa v naših uni­ verzitetnih knjižnicah po trju je pravilnost ugotovitev glede potrebe izobraževanja bralcev v DDR tudi za naše razm ere. Četudi nam nemške izkušnje glede potreb po inform acijah za tr­ jujejo enako potrebo po njih na vseh področjih človeškega znanja in raziskovanja, pa m oram o le opozoriti na razliko m ed splošno univerzitetno in univerzitetno tehniško knjižnico. Svoj referat O selektivnih inform acijah — SDI — v tehniški univerzitetni knjižnici na kongresu IFLA 1. 1971 v Liverpoolu je B jörn V. Tell, direktor tehniške univerzitetne knjižnice v Stockholmu, začel s tem i be­ sedami: »Na področju tehnologije so raziskovalne in izobraževalne na­ loge univerze tesno povezane s praktično uporabo na industrijskem področju. V nasprotju s knjižnico splošne univerze, ki v prvi vrsti zadošča potrebam univerze, ima knjižnica tehniške univerze dve nalogi: zadošča potrebam izobraževanja in industrije.« (3) Glede na to je razum ljivo, da je prav industrija izsilila pri teh ­ niških univerzitetnih knjižnicah večje upoštevanje inform acijske službe kot pri drugih univerzitetnih knjižnicah, h k rati pa nam mo­ ra biti jasno, da ni nobenega utem eljenega razloga za razlikovanje pri dajanju inform acij za sektor izobraževanja in industrije. Z vzgojo uporabnikov v univerzitetni knjižnici in glede na to s postavitvijo inform acijske službe se že od 1. 1969 ukvarja IATUL (International Association of Technological U niversity Li­ braries), ki je v tem letu organizirala v Loughorough posvetovanje na temo Izobraževanja uporabnikov knjižnice, m edtem ko je bilo to vprašanje močneje izraženo že 1. 1940. Na kongresu IFLA v B u­ dim pešti 1. 1972 je IATUL poročala o triinpolletnih izkušnjah raz­ nih univerzitetnih knjižnic glede izobraževanja študentov in aka­ K njižnica 18(1974)1-2 49