URN_NBN_SI_DOC-B9BUTJG3

niča, ki je štela 2500 k n jižn ih enot. L eta 1953 se je knjižnica p re ­ selila v sedanje pro sto re v T av čarjev i ul. 41. K asneje so bila v tej stavbi u rejen a knjižna skladišča, štu d ijsk i čitalnici, časopisna čital­ nica, štu d ijsk e sobe in knjigoveznica. Ob novem letu 1962 je bila u stan o v ljen a še P io n irsk a k n jižn i­ ca s 4288 zvezki in je dobila zelo lepo oprem ljene p ro sto re v prvem n ad stro p ju D elavskega dom a, k je r je še danes. P re d zd ružitvijo teh knjižnic je b ila n jihova m edsebojna po­ vezanost zelo šibka, delovale so izolirano. Č eprav je vsaka izm ed njih sicer skušala zadovoljiti družbene potrebe, je bil njiho v po­ gled tako na razvoj k n jižn iča rstv a kot tu d i na splošne k u ltu rn e po treb e občine neizoblikovan in neusklajen , k a r je povzročalo ostro kritik o k njižn ičarske dejavnosti. Vse bolj se je k rep ila težn ja po organizacijsko enotni, fu n k ci­ onalno uspešni in u sk lajen i knjižn ičarsk i m reži za celotno obm oč­ je občine K ran j, ki bi bila sposobna odločilno v p liv ati na izobra­ ževanje in v zg ajan je širokega kroga lju d i te r v sk lad u s splošnim i potrebam i p risp ev ati svoj delež v k u ltu rn o prosvetnem program u občine. T ake težn je niso pom enile om ejevanja sam ostojnosti posa­ m eznih knjižnic, tem več potrebo po u sk lad itv i m ed njim i. Z d ružitev vseh knjižnic S pom ladi leta 1960 se Š tu d ijsk a in L judska knjižnica združita v sam ostojen zavod, O srednjo knjižnico občine K ran j. N jen n a sta ­ nek je tesno povezan z dotedanjo stopnjo k njižničarskega razvoja v občini, saj je po eni stra n i m orala nujno u p o števati obe p re jšn ji sam ostojni knjižnici, ki sta se združili v njej, po d rugi stra n i pa še m anjše knjižnice v občini, ki so tu d i p rešle v njen delokrog. Pom em bnejši pa je bil n jen pogled n ap rej. Z zdru žitvijo se je nam reč sprožil tu d i proces kn jižn ičarsk e p reusm eritve, za k a r pa ni bilo zgledov niti v slovenskem n iti v jugoslovanskem m erilu. Podobo k ran jsk eg a k n jižn ičarstv a je bilo treb a u stv a riti na novo. Dve sta njegovi osnovni značilnosti: težn ja po organizacijsko enot­ ni, a funkcionalno uspešni in usk lajen i knjižn ičarsk i m reži, ki bo sposobna odločilno poseči v izobraževanje in v zg ajan je širokega kroga o draslih in m ladine te r težnjo po družbeni aktivizaciji, pri čem er naj k n jižn ičarstv o postane a k tiv n i posredovalec k u ltu re in o r­ g anizato r k u ltu rn e g a živ ljen ja v n ajširšem sm islu. O srednja knjižnica ko t središčna kn jižn ičarsk a ustanova v ob­ čini je m o rala povezati vse knjižnice v enovit organizem in še po­ sebej u sm e rjati m anjše knjižnice. Svoje naloge je o p rav ljala v tre h oddelkih, ljudskem , štu d ijsk em in pionirskem , v vsakem z n a ta n č ­ no določenim program om . Dosežena je bila koordinacija razvojne