URN_NBN_SI_DOC-AZPEVHSQ

karji (m e d njim i veliko b ib lio tek a rsk ih vodilnih delav cev ), čisti ra č u n a l­ ničarji so bili o čitn o v m an jšin i ne glede n a zelo te h n ič n o n a ra v o p r o b le ­ m atik e. P re sen e tila je p o p o ln a o d so tn o s t te h n o lo š k o ta k o m o č n e d ežele kot je to J a p o n s k a . N o b e n e g a u d elež en c a ni bilo iz S o v jetske zveze ali drugih v z h o d n o e v ro p sk ih držav. S e m in a r je vodila C y n th ia D u ra n c e , d ire k to ric a te m e ljn e g a p r o ­ g ra m a I F L A »univerzalni p re to k p o d a tk o v in te le k o m u n ik a c ije « o zi­ ro m a s k ratico » U D T « (U n iv ersal d ataflo w an d te le c o m m u n ic a tio n s), ki je z u v o d n im re fe ra to m tudi p o jasnila cilje tega p ro g ra m a . D e ja n s k o je U D T n ajm la jši tem eljn i p ro g ra m IF L A , ki se je oblik o v al šele leta 1986 z n a m e n o m , d a p o d p ira že p red tem u v e d e n e te m e ljn e p r o g ra m e U B C 1 M (u niv erza ln a b ibliografska k o n tro la in m e d n a r o d n i M A R C p r o ­ g ra m ), U A P (u n iv erza ln a d o sto p o st publik acij) in P A C (p re ze rv a cija in k o nse rv a cija) s te m , prvič, d a p o sp e šu je načine e le k tro n s k e g a p re n o sa p o d a tk o v m e d k n jižnicam i in sploh inform acijskim i to č k a m i, u p o ­ rabniki storitev knjižnic in dobav itelji publik acij, in drugič, d a p o m a g a o d stra n je v a ti p r e p r e k e , ki tak šen p re n o s p o d a tk o v p r e p r e č u je jo ali zavi- rajo . S e m in a r je bil raz d elje n v 5 te m a ts k ih sklopov. V p rv em so prikazali splošni p o m e n , p o ja v n o sti in m ožnosti u v a ja n ja r e fe re n č n e g a m o d e la O S I za in te rk o m u n ic ira n je v nacio naln ih in glo b aln ih knjižničn o in fo r- m acijskih m re ž a h in p o m e n u strezn e m e d n a r o d n e sta n d ard iz ac ije pri razv o ju ISO sta n d a rd o v za o b lik o v a n je O SI aplikacijskih p ro to k o lo v , pa že tudi p re d lo g e na takšni osnovi izdelanih p ro to k o lo v . Predstavili so tu d i sta n d a rd n i generalizirani jezik za o z n a č e v a n je besedil S G M L za e le k tr o n s k o p u b liciran je. V tre tje m sk lo p u so poročali o knjižničnoin- fo rm acijsk ih m re ž a h , ki že u p o r a b lja jo d o lo č en e O S I aplikacijske p r o to ­ kole: L SP ( L in k e d S ystem s P ro ject) v Z D A , sistem o m r e ž e v a n ja k an a d sk ih knjižnic, p ro je k t P IC A na N izo z em sk em in p r o je k t B IE - N E T T na N o rv e šk e m . Č e tr to za se d a n je je bilo p o sv e č e n o n a č rto m za u v a ja n je r e fe re n č n e g a m o d e la O S I v A vstraliji, F ran ciji, Italiji, Švici, V eliki B ritaniji in v Z R N , v p e te m z a se d a n ju p a so potegnili sklepe iz p r e d h o d n ih za p o sp e še n o n ad a ljn je u v ajan je O S I m o d e la in naloge te m e ljn e g a p r o g ra m a U D T pri u v eljav ljan ju leg a p ro cesa. Vsi referati so bili raz m n o že n i in p o d e lje n i ud elež en c em . S plošna ugo to v itev bi bila, d a je p o d ro č je iz re d n o o b se ž n o in k o m ­ p le k sn o , d a je sta n d ard iz ac ijsk o d elo za o b lik o v a n je in u v a ja n je a p lik a ­ cijskih p ro to k o lo v šele na z a če tk u , d a bo vidnejše n a p re d o v a lo šele o b p re lo m u tega d e s e tle tja , sami aplikacijski p ro to k o li pa se b o d o g lo b aln o uveljavili šele proti k o n cu tega sto letja, vsaj v d ež e la h v razvoju. Pouk