URN_NBN_SI_DOC-AUGQQILG

zenskih sankcij, v službah za zaposlovanje, v službah invalidsko- pokojninskega zavarovanja ter v službah za urejanje stanovanjskih razmerij.«1 Iz zgoraj navedenega opisa je razvidno, da za uspešno opravlja­ nje družbeno pomembne vloge socialnemu delavcu ne zadostuje le strokovno znanje, temveč mu je nujna tudi globoka družbena oza­ veščenost ter informiranost. Tako mora pri svojem delu nenehno uporabljati poleg običajne strokovne literature tudi mnoge druge vire, za katere je značilna težja dostopnost oz. nekonvencionalen način izdajanja. Med te sodijo: — občinski samoupravni splošni akti SIS socialnega varstva in zdravstva. Ker teh aktov po zakonu o objavljanju ni potrebno ob­ javljati v Uradnem listu, so le-ti objavljeni v raznih občinskih ali regionalnih glasilih (npr. delegatski obveščevalci, poročevalci ipd.). Socialni delavec mora te akte ne le poznati, temveč tudi stranki svetovati, kjer jih lahko najde. S širšega vidika socialne politike pa bi moral biti socialni delavec seznanjen tudi z akti drugih občin­ skih skupnosti, vendar so le-ti neredkokdaj praktično nedosegljivi; — mednarodne pogodbe, konvencije, bilateralni sporazumi o socialni varnosti, ki so objavljeni le v posebni prilogi Uradnega lista; — razni finančni in statistični kazalci (npr. koliko otrok pre­ jema otroške dodatke, koliko oseb družbenodenarne pomoči), ki so objavljeni le v nekaterih delegatskih gradivih ali letopisih, ki so običajno namenjeni le ožjemu krogu uporabnikov; — raziskovalna poročila, kongresni materiali, analize in študije nekaterih ustanov, centrov ipd., ki pa jih običajno ne izdajajo. Do­ stop do teh materialov je praktično nemogoč, če socialni delavec ne pozna vsebine, ustanove ali oseb, ki so to pripravile. V sodobnem bibliotekarskem svetu zgoraj omenjeno vrsto lite­ rature vse bolj pogosto omenjajo kot »siva« ali »nekonvencionalna« literatura. Izraz se je v začetku sedemdesetih let pojavil na nem­ škem govornem področju kot »graue Literatur«. Kasneje so ga An­ gleži prevedli v »grey literature«, Francozi pa so poimenovali »litterature grise« to, kar so prej imenovali »litterature souterraine« ali »textes ä faible diffusion«. Tudi v slovenskem jeziku se kot pre­ vod pojavlja izraz »siva literatura« (imamo tudi »sivo ekonomijo«), vendar bo po vsej verjetnosti podvržen še mnogim razpravam. 1 Vzgojnoizobraževalni program za socialno delo s. 3.