URN_NBN_SI_DOC-ASHCL8XF
naj govori sam o suho dejstvo, du je v teh 50. le tih izposodila 103.330 k n jig 2,684.340 obiskovalcem k njiž nice, .med katerim i la luko zasle dimo skoraj visa im ena naših vo dilnih kulturni, političnih in go spodarskih javnih delavcev. Vzporedno iz zahtevam i obisko valcev je rastel tudi knjižni fond knjižnice in ise moral k aj hitro deliti v posamezne pododdelke: slovenski, nemški, srbohrvatski, angleški, francoski, italijanski, ruski, češki in eisperuntski. Kakor so v prvi dobi obstoja knjižnice želeli oibiiskoivalci le leposlovno in zabavno literaturo, talko v zadnjih letih opažamo, da «e zahteve b ral cev polagoma dosledno sprem inja jo v korist poljudnoznanstveni li teratu ri, po k ateri največ vprašu jeta m ladina in delavstvo, ki že dosegata poloviico obiskovalcev knj ižnice. Tako vidimo, da jie ljudska knjižnica živo povezana z (rastjo Ij udistva in zahtev, k i jih n a rek u je sedanji čas. Če znajo knjižničarji prisluhniti tem zahtevam in jim po možnosti ugoditi, mi bojazni, da bi knjižnica ne uspevala ob ivisej pomoči, ki jo daje ljudska oblast zal Sirjenje lju d sk e pro svete. Dolgoletna tradicija Mestne ljudske knjižnice je tudi, da raz pošilja iknj.ige svojim članom tudi izven Ljubljane, skorai po vsej Sloveniji in celo v druge republi ke, k a r je redek prim er dejavno sti ljudske knjižnice. Zato bo dojel v,se delo knjižnice samo obiskovalec, ki ibi se zani ma;! tudi za vse tisto nevidno delo, ki ni razvidno iz oibičajnih sta tističnih podatkov, am pak mu ga bodo pokazali šole knjižničarji, ki so zaposleni v tej knjižnici. France Perigal
RkJQdWJsaXNoZXIy