URN_NBN_SI_DOC-AOS3HXUV

šel sp et u čit na klasično, p o tem n a 3. gim nazijo, d o kler ga n ista jeseni 1946 prof. dr. K idrič in ta k ra t n a novo im enovani u p rav n ik dr. M irko R upel p red lag ala za m esto b ib lio tek a rja v NUK. Izb ira ni m ogla b iti b oljša, saj so ga odlikovale vse tiste lastn o sti, brez k aterih dobrega b ib lio tek a rja k ratk o m alo ni. Do sk ra jn o sti vesten, n atan čen , delaven, d iscip lin iran do sebe in stro k e, nesebičen, širok o razgledan, hrepeneč po n ep re stan e m izpopolnjevanju, kolegialen, obziren, včasih celo p re ­ več, ustrežljiv, m olčeč — am algam vseh teh lastn o sti, to je Pavle K alan. V sta ri Jugoslaviji je b ila NUK k o t izrazito nacio n aln a u stan o v a s p o u d arjen im i težn jam i po afirm aciji naro d n e sa m o sto jn o sti in en ak o ­ p rav n o sti že tak o p asto rk a. Z ad nja v ojna p a jo je še celo strah o tn o prizadela. Od že p rej daleč prem aloštevilnega vodilnega k a d ra je v k o n cen tracijsk ih tab o riščih sm rt p o b rala dr. A vgusta P irjevca in dr. Joža R usa, u p o k ojen a p a sta bila dr. Joža G lonar in u p rav n ik dr. Jan ko Šlebinger. R azen tega jo je konec ja n u a rja 1944 doletela stra šn a , sk oraj n ev erjetn a, gotovo čisto e n k ra tn a k atastro fa. P rav nan jo , n a kom aj 4 leta p op rej d o grajen o stavbo se je m oralo zru šiti poškodovano n em ­ ško letalo, d a so se razm ajali n jen i zidovi in da je pogorela n jen a velika čitaln ica z bogato p riro čn o knjižnico in m nogim i katalogi. Začeti z delom v tak o m očno prizadeti, naši daleč najp o m em b n ejši biblioteki je že sam o po sebi zahtevalo veliko pogum a, še več pa d ob re volje in znanja. V n ev erjetn o k ratk e m času se je K alan odlično razgledal po ustanovi in jo spoznal do zadnjega vlakna. Z ato je p o stal v n jej ne­ pogrešljiv, tu d i ko je bil po n ap red o v an jih v znanstvenega in višjega znanstvenega sodelavca u p okojen (1969). K do bi p rešte l vse tiste ure, ki jih je K alan p reb il zunaj p red p isan ega delovnega časa v biblioteki in jih up o rab il za sam oizpopolnjevanje! N ikd ar n am reč ni im el m ož­ n osti, da bi se stro k ov no izobraževal ali izpopolnjeval v k ak šn ih šolah ali n a tečajih, k ako i je to d anes om ogočeno vsem , ki se ču tijo poklicane za k njižničarsko udejstv ov anje. S trd im , n eizprosnim delom je p rišel tak o daleč, da je p o stal eden n aših n ajp o m em b n ejših bib lio tek arsk ih stro k o v n jak o v in pedagogov, š e več: p rite g n jen je bil celo v m ed n aro d ­ ne ko m isije za reševan je katalogizacijskih problem ov, in sicer v M ed­ n aro d n i bib lio tek arsk i organizaciji (IFLA-FIAB), ki deluje v okviru UNESCO. K ot ta k je aktivno sodeloval n a kongresih in k on ferencah v B ru slju (1955), P arizu (1957) in Londonu (1959). N a p o d ro čju biblio­ te k arsk e vede je tudi publiciral, a najv ažn ejši njegov p risp evek je anonim no izšla kn jig a A becedni im enski katalog (1947, 1967), p ri k ateri je nosil glavno b rem e on sam . Za svoje zaslužno strok o vn o delo je bil leta 1957 odlikovan z redom dela II. razreda, leta 1967 z red om zaslug za n aro d s sreb rn im i žarki, DBS p a m u je podelilo (1967) Čopovo diplom o. Z unaj ožjega poklicnega u d ejstv o v an ja poznam o prof. K alana k o t odličnega poznavalca naše glasbene p rete k lo sti (obj. A škerc v glasbi, zgodovino him ne H ej Slovani!), kot bibliog rafa in av to rja n ek aterih b iografskih in p rigo d niških člankov, k o t sodelavca E nciklopedije Jugo­ slavije in Slov. biografskega leksikona te r k ot jezikovnega re d a k to rja Ju rčiča in T avčarja. Posebno pom em bno p a je tu d i njegovo soavto rstv o