URN_NBN_SI_DOC-AOS3HXUV

Sicer pa, k aj b i lam entirali! Za take m isli je še časa dovolj, p oseb­ no k er je ju b ila n t ves vitalen in se veseli življenja. D om ala vsi, ki so im eli v zadnjih, sk o raj d v ajsetih letih o prav ka v n aši o sred n ji znanstveni knjižnici — v NUK, ga poznajo takega. R azen p raznikov in p očitnic ni dneva, da ne bi prof. Pavle K alan s svojo naglo, zravnano prožno h o jo hitel v svojo NUK, ki ji je p red an z vsem srcem in um om . In dolgo let je bil z ju tra j m ed prvim i, ki si ga srečal n a hodnikih, in bil zadn ji zvečer, ko je bila h iša za bralce že zdavnaj zaklenjena, da jo je zapuščal. Še d anes ne vem , četud i sva d elala dolgo pod isto streh o , kako je prišel do k lju ča od vhodnih vrat, da si jih je od p iral in zap iral tu d i kakšno nedeljo, če zarad i p reslab eg a v rem en a ni m ogel n a izlet ali k a d a r m u ni dal m iru n erešen b ib lio te­ k arsk i problem . P o jm a NUK in prof. K alan sta res nerazd ružn a, saj m end a ni m ed obiskovalci knjižnice še tak eg a stro k o v n jak a, ki bi ne p o trebo v al p ojasnila, k ak ršn eg a ni n a jti v nobenem katalogu. Vsi se o bračam o n an j in ni ga, d a bi ne dobil odgovora v n a jk ra jše m m ožnem času, odvisno pač od težavnostne sto p n je bibliotečnega problem a. P rof. K alan je u rad n išk i sin. Oče, ki ga je bil izgubil, še p red en ga je m ogel spoznati, je bil davčni in šp ek to r, m a ti p o štn a u rad nica. Rodil se je v R adovljici, sicer p a preživel vsa svo ja le ta — z izjem o počitnic in v o jaške službe m ed prvo in n a začetku druge svetovne vojne te r k akšnega službenega p o to v an ja — v L jubljani. Tu je končal klasično gim nazijo in štu d ira l slavistiko in rom an istiko . Še p red en je im el v žepu diplom o (1928), so m u zaupali su p len tu ro n a m estn i ženski gim ­ n aziji (1925). T am je pognal ko renine in p osredoval svojim in k ajp ak tu d i »našim« lju b im licej kam razen zn an ja m aterin ščin e in lepote slo­ venske književ no sti še n aro d n o zavednost in d ruge podobne čednosti. M ed nam eščenk am i tega zavoda je našel tu d i svojo življenjsko družico. Bil je eden n ajb o lj p rilju b ljen ih p ro feso rjev ne sam o zaradi p redm eta, m arveč tu d i zarad i vedrega n asto p a in lepega, človeško toplega odnosa do svojih učenk, ki jih je bilo na sto tin e in ki se ga rad e spo m injajo, p a čeprav je m inilo od raz stan k a že 40 in več let. Iz teh časov je o h ra­ n je n a odlična K alanova k a rik a tu ra , delo p okojnega kolega p ro f. Fr. P o d re k arja. K aže ga n a k ated ru z visoko vzdignjenim pedagoškim kazalcem , s knjigo v roki, obdanega z goro naše lite ra tu re , češ, tud i lite ra rn o zgodovino je tre b a u čiti nazorno, tre b a je d e m o n strira ti njene objekte, n e p a trp a ti v m ladino le a b stra k tn e m isli in letnice. Po ukinitvi m estne ženske gim nazije so p rof. K alanu dali m o rd a njegovem u te m p eram en tu še u strezn ejšo službo: p o stal je b ib lio tek ar v M estni, danes S lovanski knjižnici (1939—1941). Z vso vnem o in zn an jem se je lotil n jen e m odernizacije. T oda p rišla je v ojna in zaradi o b v lad an ja italijan ščin e so ga p restav ili v p red sed stv en o p isa rn o m est­ nega p og lav arstva (1941). D a se tam , še posebej v dan ih razm erah , n i n ajb o lje počutil, bo v sak o m u r razum ljivo. Po službeni dolžnosti je m o ral vzdrževati m o st m ed dom ačim i in okupacijsk im i oblastm i, k a r se je godilo izključno le v k o rist n ap re d n ih dom ačih sil, saj ga je zm e­ ro m u sm e rjalo življenjsko vodilo: P ro gressus p opuli su p rem a lex esto! Po težavnih, v en dar za blago r sk u p n o sti srečno p re sta n ih v o jn ih letih je