URN_NBN_SI_DOC-AOARRSGR

9 ter kadrov, ki delujejo v splošnih knjižnicah. Rezultate primerja s standardi in veljavni- mi predpisi na področju splošnih knjižnic. Prispevek mag. Aleša Klemena temelji na raziskavi, ki je bila opravljena v okviru ma- gistrskega dela. Tema raziskave je bila analiza uporabnosti predmetnih oznak v knji- žničnem katalogu COBISS/OPAC. Avtor se v prispevku osredotoča na dve ciljni skupini študentov, s področja humanistike in naravoslovja, in analizira njihove metode iskanja s pomočjo obstoječih gesel v katalogu. Ugotavlja, da uporabniki ne izkoristijo vse in- formacijske vrednosti knjižničnih zapisov zato, ker ne obvladajo tehnike iskanja ozi- roma zato, ker je sam geslovnik, s katerim je gradivo indeksirano, preveč splošen in onemogoča specializacijo pri iskanju. Naslednji prispevek je skupno delo dr. Tomaža Bartola, Doris Dekleva-Smrekar, Mira Pušnika, Tilna Mandelja, dr. Matjaža Žaucerja, Stojana Pečlina, dr. Polone Vilar in dr. Primoža Južniča, v katerem primerjajo funkcionalne in vsebinske značilnosti dveh informacijskih sistemov, Scopus in Web of Science. Oba omogočata vrednotenje objav tudi na osnovi citiranj in sta zato osnova za ugotavljanje znanstvene odmevno- sti oziroma vrednotenje raziskovalne uspešnosti naših raziskovalcev in znanstvenikov. Raziskava o različnih možnostih, ki jih oba sistema ponujata, je lahko zelo dragoce- na za knjižničarje, ki v svojem delu uporabljajo katerega od obeh informacijskih sistemov. Vloga šolskega knjižničarja je ključna pri razvoju informacijske pismenosti in spodbu- janju bralne kulture pri otrocih in mladostnikih. Posebno pozornost pa potrebujejo nadarjeni otroci. V tem kontekstu Urška Repinc in dr. Polona Vilar obravnavata kon- cept nadarjenosti pri učencih v osnovnih šolah in ugotavljata, kako se lahko šolski knjižničar vključi v delo z nadarjenimi učenci ter prispeva k razvoju njihovih potencia- lov. V svoji raziskavi izhajata iz mednarodne teorije in prakse ter dajeta nekaj konkre- tnih predlogov, ki so lahko koristni za šolskega knjižničarja. Dr. Marija Petek v svojem prispevku razlaga pomen enotnega naslova in daje pregled njegovega razvoja v slovenski in hrvaški katalogizacijski praksi. Enotni naslov oprede- ljuje kot »standardizirano obliko naslova za delo, ki je izhajalo pod različnimi naslovi«. Avtorica analizira slovensko prakso uporabe enotnega naslova pri prevodih za ano- nimna in avtorska dela v vzajemnem katalogu, v katerih so bili samo osebni avtorji. Prispevek je pomemben ne le iz praktičnega, ampak tudi iz teoretičnega vidika, saj predstavlja rezultate prve raziskave o enotnem naslovu v vzajemnem katalogu. Skupni prispevek Helene Rojec, dr. Andreja Blatnika in dr. Vlaste Zabukovec obravna- va vpliv prikritega oglaševanja na nakupno vedenje potrošnikov knjig. Malokdo ve, da A. Kavčič-Čolić: Uvodnik odgovorne urednice , 7-10 Knjižnica, 56 (2012) 1-2