URN_NBN_SI_DOC-AMJAX373

Razvoj šolskega radia pred II. svetovno vojno 221 Učenci morajo oddaji slediti aktivno z zapisovanjem neznanih besed in po- membnih podatkov, se o vsebini pogovarjati in po poslušanju zapisati svoje vti- se. Oddaje morajo biti po vsebini in načinu podajanja prilagojene posameznim starostnim skupinam učencev, predavatelj pa mora biti strokovnjak na svojem področju in dober pedagog, ki se zna vživeti v učenčev svet. Za dobro organizacijo šolskega radia je odločilna izbira primernega ožjega odbora in strokovnih pododborov, v katerih se morajo nahajati šolniki vseh vrst šol, tehniški teoretiki in praktiki ter predstavniki radia in prosvetne oblasti. Ožji odbor se ukvarja z možnostmi in problemi šolskega radia, skrbi za oddaje in nji- hovo usklajenost z učnimi načrti, načrtuje program in skrbi za objavo programa v medijih. Biti mora v stalnem stiku z radijsko postajo, šolami in oblastjo. Na podlagi načrtovanega programa se določijo strokovni pododbori za izbrane pred- mete, njihova naloga pa je, da na podlagi učnega načrta določijo teme, jih časov- no primerno uvrstijo na program, za njih poiščejo primerne predavatelje ter nato spremljajo učinkovitost oddaj in jih izpopolnjujejo. Izbira predmetov je odvisna predvsem od značilnosti, zaradi katerih so do- ločeni predmeti primerni za radijsko predvajanje in od učnih programov posa- meznega šolskega sistema. Večina šolskih oddaj potrebuje tiskane predloge z najpomembnejšimi po- datki, slikovnim gradivom, pripombami predavatelja in navedeno literaturo, to pa je najlažje izvedljivo kot posebna šolska priloga v že obstoječi reviji. Razvoj šolskega radia v svetu Radijske postaje so v nekaterih državah že kmalu po začetku delovanja zače- le razmišljati o uporabi radia v šolah. Med prvimi so v šolski sistem vstopili v Ameriki. Oddajna postaja v Ohiu je del svojega programa posvetila učiteljem in jim s posebnimi predavanji kazala pot, kako se lahko v svojem poklicu nadalje izobražujejo in zasledujejo razvoj kulturnega življenja. To je bilo še zlasti po- membno za učitelje v oddaljenih manjših krajih, saj so na ta način lažje ostali v stiku z razvojem moderne pedagogike. Niko Kuret poroča tudi o velikem uspehu rednih tedenskih oddaj z naslovom “ Navod k razumevanju glasbe” , ki jih je vodil dirigent Walter Damrosch in jih je spremljalo več kot 150.000 šol. 4 Po obetavnih začetkih se šolski radio v Ameriki ni razvil tako močno kot v Evropi, saj so bile radijske postaje v privatni lasti. Zaradi lastnega financiranja so bile odvisne od reklame in zato programsko usmerjene bolj v zabavo. Uspešen sistem šolskih oddaj pa se je razvil v Evropi, kjer je v večjem delu začel redno delovati v poznih 20-tih letih in na začetku 30-tih let prejšnjega stoletja. 4 Kuret, N., 1931 Šolski radio, str. 52.