URN_NBN_SI_DOC-AKLV516M

m ov. Prva in tem eljna naloga pisanja je bila torej poslovna. Pisava, ki so jo pri tem uporabljali, je bila klinopis (s trirobim klinom so vtisnili znam enja na za dlan velike glinene tablice, s katerih so lahko kasneje "besedilo" izbrisali ali pa so ploščico žgali v ognju, da je ostalo sporočilo shranjeno za vse večne čase). Poslovne ploščice z vtisnjenim i pogodbam i, kupoprodajnim i in drugim i, so služile povsem praktičnim nam enom . D ruga vrsta besedil so bili napisi, ki so nenehno opozarjali na kraljeve zasluge in vladarjeva pobožna dela. N a­ menjeni niso bili preprostim ljudem , ki jim pisava tako ni nič pom enila, m arveč b ožanstvu in so jih navadno vzidali m ed tem peljsko opeko. Tretja vrsta pisanih spom enikov izhaja iz kasnejše dobe in so verskega značaja: m olitve, him ne in obredi. M ajhno število teh zapisov si strokovnjaki razlagajo z verjetnim dejstvom , da so se duhovniki in svečeniki tovrstnih besedil učili na pam et in jih prenašali iz roda v rod ustno. Od Sum ercev so prevzeli zlogovno pisavo Egipčani, ki so jo prilagodili svojim potrebam . Egipčanska pisava, hieroglifi, vsebuje tri vrste znakov: ideogram e, ki so zadržali prvotni piktografski pom en, fonetična znam enja in določilna znam enja. Pisavo pa so potrebovali za drugačne nam ene, ne predvsem računske kot Sumerci: potrebovali so zanesljiv koledar, s katerim bi lahko napovedovali, kdaj bo Nil poplavljal, in oblikovali form ule, ki bi om ogočale človeku čim bolj ugoden prestop na dru g i svet. Take form ule so zapisane na zidovih piram id. Egipčani so izum ili tudi papirus, pisno pod la­ go, ki je dala im e današnji, čeprav je do izum a papirja prišlo šele čez dolgo časa, ko so Arabci prinesli to iznajdbo iz Kitajske. Sum ersko kulturo so sprejeli vsi narodi Z ahodne Azije (Asirci, Babilonci in dru gi sem itski narodi), klinopis pa je postal v diplom atskem poslovanju uveljavljena pisava. Celo egipčanski faraon si je m oral dopisovati s sirijskimi vladarji, svojimi vazali, v klinopisu in ne s hieroglifi. Hetiti so kasneje zm anjšali število zlogovnih znakov na približno 130. V letih 1700-1500 p.n.št. so nastali zapisi, ki so jih našli na področju Sinaja. V teh sem itskih zapisih se nenehno ponavlja le 30 znakov, kar priča, d a je šlo za glasovno pisavo, kajti zlogovna je zahtevala veliko več znamenj. Prvo pravo alfabetno pisavo so izum ili Feničani. Zavrgli so ideogram e in vse fonetične znake, ki so vsebovali več kot en soglasnik, tako d a so omejili izpisovanje znaka na eno sam o črko. V endar je bila njihova abeceda popol­ nom a soglasniška; sam oglasnike so enostavno izpuščali, ker naj bi bralec sam iz vsebine razbral, katere vokale je treba vstaviti.