URN_NBN_SI_DOC-AKLV516M

Zgodovina pisave Pisava1v širšem pom enu besede je vsak sistem vidnih oblik (slik, simbolov, znam enj in njihovoh kom binacij), ki je nam enjen sporočanju in ohranjanju neke vednosti za bodoče rodove. Torej so "pisava" tudi vse likovne stvaritve, katerih nam en je bil ohraniti spom in na kak pom em ben dogodek. V endar je taka slikovna pisava ali piktografija om ejena le n a p redm etni svet, pa tudi tu je dvoum na, kajti ležeče človeško telo na sliki lahko pom eni npr. ubitega sovražnika ali pa le ilustratorjevo željo, ki se nanaša na nasprotnika. N eko­ liko jasnejše je sporočanje s serijo sličic ("stripom"), v kateri se nizajo dogodki in iz katerih lahko razberem o potek dogajanja. Z atakne pa se, če želim o tako sporočiti kaj abstraktnega: nevarnost, grožnjo, sm rt, veselje, žalost. N edvom no so bile slike tem elj vseh sistem ov pisanja. Iz piktografije se je razvila pojm ovna pisava ali ideografija, pri kateri je ilustracija še vedno zelo pom em bna. V endar pa se te sličice vedno tesneje naslanjajo na posam ezne besede kot nosilce pom ena, p redv sem pa so to poenostavljene risbe, ne več pred m et v celoti, tem več njegov bistveni del. N pr.: risba glave pom eni človeka, trije valovi - m orje. H krati pa se krepi tudi sim bolični pom en: dve ženski = prepir, ženska in o tro k = ljubezen, usta in ptica = petje. Kolikor je znano, so Sum erci prvi razvili pravi sistem pisanja. Poglavitni pob u d n ik za razvoj pisave je bilo dejstvo, da so lastninski odnosi postajali vedno bolj zapleteni in d a je d ru ž b a prehajala v svoje urb an o obdobje. Dokler je rodovna sk u pno st ali klan im ela sam o enega poglavarja, je bil patriarhalni vodja tudi lastnik vsega, kar je sku pina im ela. Ko pa so se različne skupine združile m ed seboj v večje skup in e - m esta, je grozila nevarnost, d a bi prišlo do zm ede glede lastnine. Že na začetku u rb aniziran e d ru ž b e so izumili izrezljan osebni žig ali pečat za označevanje lastništva. Prava pisava p a je nastala šele tedaj, ko slikovni znak ni več pom enil predm eta, ki ga je označeval, tem več je začel predstavljati zvok, ki ga človek izgovarja. In prav to je zasluga Sum ercev, verjetno tudi zaradi lastnosti njihovega jezika - velikega števila hom onim ov. D vopom enska beseda, ki je bila navadno enozložna, je dobila tudi dopolnilno znam enje, ki ga ni bilo treba izgovoriti, je pa bilo ključ za pravilno razum evanje besede. Taka analitična ali razčlenjevalna pisava (im enovana tudi p reho dna) je bila sila težavna zaradi velikega števila znakov. V tretjem tisočletju pred našim štetjem je štel sum erski zlogovni sistem 500-600 znakov (kitajska pisava, ki je ostala na tej stopnji, uporablja še vedno več kot 8000 znam enj). Kolikor lahko nastanek pisave povezujem o z lastnostm i sum erskega jezika, je vsebinske posebnosti zapisov m ogoče pripisati lastnostim in dejavnosti ljudstva. U m etnost pisanja so razvijali v tem pljih, opravljali pa so jo pisarji, ki so rabili ustrezen in štru m en t za vodenje zapletenih računov božjih hra