URN_NBN_SI_DOC-ADIJ2PII

pravice, izločati dolžnostne izvode, nim a nobena naših narodnih knjižnic. To, k a r se n am danes zdi m orda nepomembno, utegne v prihodnosti k d a j biti važen vir. K ako d ragoceni so nam danes n. pr. še ta k o p re prosto razm noženi d ijašk i 'listi pred sto leti. M ar ne bo tu d i tovarniški b ilte n čez sito let važno gradivo za zgo­ d o v in arja , ki bo raziskoval razvoj naše in dustrializacije? Upoštevati moramo, dalje, da so n e k a te re naše narodne k n jižn ice m lade in še, d a tu di s ta re jš e niso imele zm eraj pravice do dolžnostnih izvodov, d a so torej povsod p ri starejših tiskih vrzeli. Zato j e dolžnost vsake naro dn e k n jižn ice, da sistem atično iz p o ln ju je te vrzeli. V ta nam en so p o tre b n i seznami dezicierat, stalni stik i z a n tik v a ria ti in celo og laševanje v časnikih. Kolikor pa n aro dn e k n již n ic e same nim ajo n a js ta re jš ih tiskov, je nj ih dolžnost, d a v odijo razvad o n jih nahajališčih. Tudi j e p rip o ­ ročljivo, da so v n a rod n ili k n jižnicah pom em b nejši stari tiski vsaj v fotografskih p o sn etk ih bralcem na voljo. D o tak n iti se m oram t u še v p ra š a n ja fotografij in g ram o fon ­ sk ih plošč, ki sodijo v n e k a te rih d rž a v a h m ed dolžnostne izvode. P ri nas j i h n a ro d n e k n jižn ice ne dobivajo. V endar m enim , da zasluži ta s tv a r p o d ro b n e jše analize in odločitve. Naj sam o opo­ zorim, da so v n e k a te rih naših n aro d n ih k n jižn icah posebni gla.;- beni oddelki, k i bi m orali postreči obiskovalcem tudi s ploščami. In če dolbivamo vse tiskane slike od razglednic do velikih g r a ­ fičnih re p ro d u k cij, bi tudi fotografije, ki se ra zm n o žu jejo n. pr. v časopisnih ag encijah, m o rale biti sistem atično izbrane, posebno k e r so odlično d o k u m en tac ijsk o gradivo. Važna naloga n aro d n ih k n již n ic j e tudi, da s k rb ijo za o h ra ­ n itev lite ra rn o in k u ltu r n o pom em bnega r o k o p i s n e g a g r a ­ d i v a . S k o raj povsod v svetu j e navada, da j e ta k o rokopisno gradivo sp ra v ljen o n ajv eč v n aro dn i k njižnici, pa tudi ipo d rž a v ­ n ih a r h iv ih in po drugih, zlasti p o k ra jin s k ih k n již n ic a h in a r h i­ vih. C en traliza cija vsega tega g ra d iv a ne bi bila priporočljiva, k e r ne gre podirati zgodovinsko n a s ta lih zbirk, pa naj bodo k j e r koli. V en d ar pa im a nacionalna knjižn ica posebne naloge tudi glede rokopisov. P redvsem m o ra paziti, da se lite ra rn e in p o ­ dobne rokopisne zapuščine ne ra zg u bč; zato m ora zm eraj biti p rip ra v lje n a , d a j i h odkupi, če se pokaže priložnost. Važna n j e ­ na naloga j e še, d a iinej p re g le d (nekak centraln i katalog) vsega ohrainjenega in dostopnega pom em bnega rokopisnega gradiva, pa n aj bo sp ra v ljen o v arhivih, dru g ih k n jižn icah a li k j e d rugje. Posebno v p ra š a n je j e n a b a v a i n o z e m s k e l i t e r a ­ t u r e . Ni dvoma, da so n aro dn e k n jižn ice dolžne n a b a v lja ti vso tu jo lite ratu ro , ki zadeva n jih deželo, d a lje vse, k a r j e n atisn je