URN_NBN_SI_DOC-A823OQY4

drugo svetovno vojno in med njo pom anjkljiva in da hoče biti le prispevek k bodoči popolni veteri­ narski bibliografiji slovenskih av­ torjev; zato odpade med 1825 bi­ bliografskim i vpisi k ar 1582 vpisov na čas po drugi svetovni vojni (26 let), le 243 vpisov (13 odstot­ kov) pa na prejšnje obdobje (40 let). Navedena so dela 89 sode­ lavcev in je tako ta retrospektivna avtorska bibliografija zlasti za zad­ nje četrtletje bogat obračun znan­ stvenega, strokovnega in razsvet­ ljenskega dela naših veterinarskih strokovnjakov. Zadnje čase dobi­ vamo vedno več bibliografij, ki bi jih lahko imenovali bibliografske počastitve raznih, na prim er oseb­ nih ali založniških jubilejev; redke pa so take strokovne bibliografije in je zato treba še posebej pozdra­ viti zavestno odločitev izdajateljev, da svoj jubilej proslavijo z izdajo bibliografije, k ar se jim zdi še po­ sebno prim erno zato, ker im a vete­ rinarstvo pri nas »v prosvetljeva- n ju ljudstva dolgo in bogato tra ­ dicijo, saj je izšla prva veterinar­ ska knjiga v slovenščini že leta 1784«. Gradivo je v bibliografiji razpo­ rejeno kronološko po letih, v okvi­ ru posameznih let po abecedi avtorjev, prispevki enega avtorja pa po abecedi njihovih naslovov. Bibliografski popis sprem ljajo tri kazala: seznam kratic, im ensko ka­ zalo in seznam publikacij, v kate­ rih so bila dela (nesam ostojne izdaje) objavljena. Res škoda, da nim a naša strokovna bibliografija še kakšnega pregleda prikazane snovi; ni nujno, da bi to m oralo biti nadrobno (in zato obširno) predm etno kazalo, lahko pa bi bi­ lo abecedno kazalo strok (pred­ m etnih skupin), ki bi se z njim močno povečala inform ativna vred­ nost bibliografije. N jen obseg bi zaradi tega ne bil občutno večji, lahko pa bi prihranili p rosto r tudi s kontinuiranim navajanjem po­ datkov v bibliografskih vpisih, saj bi jasnost in grafična podoba za­ pisov nič ne izgubila, če si ne bi privoščili »razkošja« toliko novih v rst za posamezne podatke enega bibliografskega vpisa. — Kot bi­ bliotekarje nas v bibliografiji za­ nim a predvsem m etoda bibliograf­ ske obdelave gradiva. Le-ta je lahko bolj ali m anj natančna, ko skuša poleg bistvenih prvin vpisa zabeležiti še nekatere nadrobnosti in to z večjo ali m anjšo bibliograf­ sko akribijo, pri čem er m ora se­ veda vse delo razodevati logičnost, enotnost in doslednost obdelave. Naša bibliografija se je omejila predvsem na navajanje bistvenih podatkov (zapis avtorja, vsebinski zapis in im presum ), ki zadostujejo za identifikacijo dela, inform acijo o njem in za njegovo najdenje. Glede na te skupine bibliografskih podatkov bi imeli nekaj pripom b, ki seveda kot bibliografske pri­ pombe v ničem er ne prizadenejo vsebinske teže bibliografije in tudi ne njene vrednosti, da to vsebino predstavi. Glede avtorskih značnic bi pri­ pomnili, da nas pri team skih delih m oti dolgo navajanje im en vseh soavtorjev v značnici. Razlog, da delo vključim o v bibliografijo, je pač ta, da v team skem delu sode­ luje tudi, recim o mu, domači avtor (ali več dom ačih avtorjev). Ta je v vrsti soavtorjev poudarjen tako, da je njegov priim ek zapisan z verzalkami, s čim er je opredeljen kot značnica vpisa; je pa naveden včasih na prvem (npr. št. 1572), včasih na sredi (npr. št. 1576), vča­ sih na zadnjem m estu (npr. št. 1579). N ajprej bi se nam zdelo prim erno, da bi domačega avtorja, zaradi katerega vključim o spis v bibliografijo, citirali v značnici vedno na prvem m estu; na opravi­ čilo z zvestobo izvirniku bi odgo­ vorili, da m esto značnice v vpisu gotovo ni mesto, ki bi m u lahko vsiljevali absolutno zvestobo izvir­ niku (saj je značnico treba pisati vedno v isti obliki, pa naj je avtor Knjižnica 17/1973 159