URN_NBN_SI_DOC-9PEPOXMV

Knjižnica 41(1997)2/3 1. Upravljanje človeških virov Upravljanje človeških virov je tisti segment menedžmenta, za katerega je odgovorno najvišje vodstvo v organizaciji. Organizacije so čedalje bolj od- visne od okolja, ki jim postavlja vedno nove zahteve, na katere se morajo odzivati z ustreznim delovanjem, in od trga delovne sile, ki jim ne nudi vedno dovolj primernih ljudi, ki bi bili sposobni uresničevati zastavljene cilje. Zato se morajo intenzivno usmerjati na že zaposlene v organizaciji (interni trg delovne sile) in z različnimi instrumenti omogočati ohranjanje in razvoj jedra elitnih delavcev, ki bodo pripomogli k uspešnemu poslovanju organi- zacije v prihodnje (Svetlik). Poleg tega morajo na trgu delovne sile iskati najprimernejše ljudi, pri katerih prav tako z različnimi postopki iščejo tista znanja in osebnostne značilnosti, ki so najprimernejši za potencialno uspešno vključitev v organizacijo. Bistvena sestavina med principi upravljanja človeških virov je drugačna percepcija delovne sile oz. zaposlenih - človek, ki dela v organizaciji, zanjo ni pojmovan le kot strošek, ampak kot kapital, ki ga je z ustreznimi sredstvi mogoče povečevati in uporabiti za doseganje boljših rezultatov organizacije. Torej je pri upravljanju človeških virov močno v ospredju vidik potencialne rasti iii razvoja zaposlenih, kot njegova uresničitev pa se kaže pomoč organi- zacije zaposlenim, da razvijajo in sproščajo svoje potenciale (Ažman, 1993). Pri tem seveda s strani organizacij ne gre le za altruizem, ampak se z uresničevanjem razvoja človeških virov zadovoljujejo predvsem interesi organizacije in rešujejo njeni problemi. Upravljanje človeških virov moramo razumeti tudi kot bistveno sestavino strateškega menedžmenta, poleg oblikovanja poslanstva in strategije organi- zacije ter njene organizacijske strukture (Devanna, Fombrun, Tichy, 1984). Večina avtorjev oblikuje zahteve upravljanja človeških virov v nekaj bist- venih sklopov, od katerih so najvažnejši: - izbor primernih kadrov - sistemi ocenjevanja in nagrajevanja - motiviranje in promocija - usposabljanje, izobraževanje in razvoj karier Če je organizacija pri upravljanju človeških virov uspešna, se to kaže v njeni povečani prilagodljivosti zahtevam okolja, kar je dolgoročno nujen pogoj za njen obstanek. "Vzgojila" si bo zaposlene z visoko stopnjo pripadnosti, motivacije in sprejemljivosti za spremembe, povečala bo zaupanje zapos- lenih v vodstvo in njegovo filozofijo. Visoko usposobljeni in v izpopoln- jevanje usmerjeni zaposleni bodo laže prevzemali nove vloge in naloge (Beer et al.). Inovativna sposobnost organizacij je namreč odvisna od organiza- cijske klime, ki spodbuja inovativost. Uspeh pri doseganju strateških ciljev