URN_NBN_SI_DOC-9HB88FFI

" I ti v pokoj v Nemčiji z malusi ni noben problem, pri nas je to lahko samomor" Za starostno pokojnino brez visokih trajnih odbitkov pred starostjo 65 let ne bo dovolj niti 4 0 let pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske, pravi Gregor Cerar ZORA KUŽET "Nihče ne trdi, da reforma ni potreb- na, tudi sindikati so za reformo, samo ta vlada ima očitno svojo razlago, kaj pomeni socialni dialog, predvsem pa preveč očitno gleda le na številke. Ra- zumemo lahko, da je eden izmed skri- t i h namenov pokojninske reforme tudi dokapitalizacija NLB. Očitno de- jansko stanje državljanov te vlade ne zanima. Stanje je alarmantno in slabo," opozarja Gregor Cerar, sekretar ZSSS, OO Podravje in Koroška. Reforma na plečih ljudstva "V Nemčiji je za upokojitev določenih 65 let," nadaljuje, "vendar lahko gredo ljudje v pokoj pri 62 letih, tudi z ma- lusi, saj imajo plačo okoli 2000 evrov neto. Pri nas iti z malusi v pokoj s 736 evri plače je domala nemogoče ali sa- momor ... Ta vlada se loteva stvari na popolnoma napačnem koncu. Govori- mo o več kot 300 milijonih evrov nep- lačanih prispevkov? Kdo ima možnost Ko ugotoviš, TAJA KORDIGEL Novica minulega tedna: več kot 110 tisoč brezposelnih. Prognoza? Črna. Zelo črna. In realnost? Če prištejemo vse tiste, k i niso prijavljeni na zavo- du za zaposlovanje, pa vendarle išče- jo delo, pa tudi one, k i ne zamižijo, ko vidijo vse ponujene luknje (na videz?) neskončnih prepisov med višjimi i n v i s o k i mi šolami - k i j i m vsako leto znova prinesejo zmagoslavni jesenski obisk študentskih servisov češ "spet sem 'nategnil' sistem, spet sem štu- dent" , bi bilo število astronomsko. Dokler ne iščeš "prave" zaposlitve - ko torej ponovno enkrat začneš iz nič. I n se z očmi sprehajaš po zaposlitve- n ih portalih. To, koliko razpisov je takih, k i se j i m ne vidi, da so fiktivni, pa vendarle ANKETA ROZMARI PETEK "Kaj, o delu sprašujete? O tem pa sploh nočem govoriti," je bil najpogostejši odgovor mimoidočih na celjskih uli- cah. V časih, ko si lahko srečen, da le imaš delo, si mnogi n i ti pomisliti na upajo, da bi delali kaj drugega. A li da bi precenili pluse in minuse svojega de- lovnega mesta. Smo res vsi zadovoljni s svojim delom? Sašo Reberšak, Celje: "Zelo sem za- dovoljen s svojo službo, saj sem sam svoj gospod. Na samostojni poti sem že dvanajst let. Moram reči, da je to Sašo Reberšak i n aparat, ne nazadnje dolžnost poskr- beti za to? Država! In kaj naredi? Pred- laga pokojninsko reformo na plečih ljudstva, reformo, k i je krivična, ne- racionalna in nesocialna. Medtem ko bodo prispevki iz Vegrada in še mno- gih zavoženih in skorumpiranih firm ostali za vedno nepobrani." Argument demografije je po Cerar- jevem mnenju zavajanje. "Ni treba biti genij, da sprevidiš, da je delež dolgotraj- no zaposlenih nad 45 odstotkov, da ljudje delajo za minimalno plačo 736 evrov bruto, da mnogi delodajalci ne plačujejo prispevkov, kršijo zakonoda- jo ... Večina se zaposluje samo še za do- ločen čas, malo delo te vlade," meni Cerar, "pa bo dejansko poslabšalo in sesulo še to, kar imenujemo danes trg dela. Ljudje nimajo niti realnih možno- sti, da bi si ustvarili družine ali zagoto- vili, kot pregovor pravi, najprej štal'co, potem pa krav'co. Živijo iz rok v usta, i n to bi morala ta vlada videti in stopi- ti iz svojega namišljenega sveta, kjer se gledajo samo cifre." Ni posluha za male ljudi Evropska komi-si-ja že leta opozarja, da je treba poskrbeti- za pokojninsko reformo. Kaj torej predlagate? "Treba bo stopiti med ljudi, se nehati smehljati in prodajati cvetke in dejan- sko videti, kako nekateri živijo. Moža vredno bi bilo videti in imeti posluh za male ljudi. Vodstvo, k i odloča o naših usodah i n k i na naslednjih volitvah so, odmisliš. Vsak torek in petek pregle- daš delovna mesta na portalu zavoda za zaposlovanje. Nevznemirjeno spre- gledaš vedno pogostejše ponudbe dela za nepolni delovni čas ali opombe, da imajo kandidati, k i so določen čas pri- javljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve, prednost. O tem, ko- liko zaposlovalca boli tvoja usoda, da uradno iščeš zaposlitev že dalj časa in t i daje zato prednost, ali pa ga vendar- le zanimajo le finančne ugodnosti, k i mu j i h država ponuja ob zaposlitvi take osebe, kdaj drugič. Greš raje v fotokopirnico. Stokrat fotokopiraš spričevala, se ustaviš na pošti i n kupiš sto znamk - skratka: oborožiš se s klasično bojno opremo iskalca dela. "Katere znamke pa so pri- merne za navadno kuverto po Slove- niji?" se pozanimaš, čeprav odgovor Smo zad precej bolje, kot je bilo prej, saj vse, kar delam, delam zase, ne za druge. Vidim, kako so ljudje drugje napeti, pri nas pa je povsem mirno. Razlog, da sem šel na svojo pot, je bila predvsem neusklajenost vodilnih do nas nižjih, saj n i bilo več nobenega spoštovanja do delavcev." Mi-le-na Bosak, Socka: "Trenutno sem na borzi, čakam, da izpolnim pogo- je za upokojitev. Podjetje je imelo te- žave, zato nas je dalo na čakanje. Na delovnem mestu sem bila sicer zelo za- dovoljna, rada sem delala. Sploh zato, ker je bilo to delo s strankami. Udarec s prehodom na čakanje kljub temu ni Milena Bosak najbrž ne bo ponovno izvoljeno, bo nato še eno leto dobivalo nadomestilo plače. Ljudje pa po 30 letih ne dobijo odpravnin, to je realnost, k i je mnogi ne vidijo. Kdo je lahko ustavil divje lastninje- nje? Država? Ne smemo pozabiti, da sta kapital in politika tako ali drugače v povezavi in da je Slovenija prekleto majhna. Nadzor je problem, Slovenija pa se je kapitalizma lotila kot na Div- jem zahodu, vsaj to se kaže sedaj, ko vse slabo počasi plava na površje. Treba je pač vedeti, kje se končajo pri- stojnosti, kakšne in čigave so. Sindika- ti nismo vsemogočni, večjo vlogo pa bi vsekakor morali odigrati inšpektorat za delo in institucije nadzora v državi, k i evidentno ne delajo, kot bi morale. Popularen je izraz tajkun, a nikomur se do danes še n i zgodilo popolnoma nič. Sam si ne upam niti pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi pozabil prijaviti pri napovedi dohodnine 30 evrov. Vse sku- paj je tragično in je videti kot najslab- ša komedija, v kateri žal pošteni ljudje ostajajo izigrani. " Si-ndi-kati- menite, da vlada želi spreti- upokojence z delovno akti-vni-mi- i-n tudi- z mladi-mi-. "Vlada želi z demagogijo med seboj skregati generacije. Upokojene zastra- šujejo, da so ogrožene penzije. Očitno ponekod deluje, kar pomeni, da je to dokaz, da je medgeneracijska solidar- nost umrla i n bodo ceno neumnosti plačevali naši otroci, vnuki ... Ta raz- poznaš, pa vendarle raje preveriš, da ne bo kaj narobe. "B-znamke," potrdi uslužbenka. Sedeš za računalnik. Na- pišeš kratko spremno pismo. Preložiš dvostrani življenjepis v obliki Euro- pass, kot čivka že vsak ptič na veji, ne le na delavnicah za brezposelne, je nav- sezadnje treba biti v koraku z "zlata vredno" Evropo. Priložiš fotokopijo spričevala zad- nje stopnje izobrazbe, k i si jo dosegel. In vse skupaj pospraviš v kuverto. Jo zapreš. Zalepiš. In nanjo napišeš na- slov podjetja. Seveda ne pozabiš na B- znamko. Ste šteli? V kuverti so torej štirje listi A4-papirja. Če se prijavljaš na de- lovno mesto v javni upravi, jih je zara- di njihove zahteve po najmanj petih izjavah o izobrazbi, delovnih pogo- j ih in nekaterih drugih podatkih, k i j n i v svojem bil prehud, saj sem se imela čas pripra- viti. Moram reči, da m i to kar ustreza, saj je bilo delo precej stresno. A kot re- čeno, kljub vsemu lepo." Ve-sna Šu-mi-ga, Celje: "Kaj naj rečem. Za- dovoljna sem, saj sem zaposlena. Že to je vrednota. Pa čeprav delam na precej napornem delovnem mestu. V karie- r i sem sicer zamenjala nekaj delovnih mest, sedaj sem dvanajst let v istem podjetju. Sem gostinka, rada imam ta poklic z vsemi 'napakami' vred. Delo je namreč res naporno, saj delaš vse praznike. Proste dni sicer imaš, a ta- krat, ko j ih drugi nimajo. Tako je pač v gostinstvu. Zato se morebiti mlajši Vesna Šumiga dor se dela ravno na tem nivoju, da bodo upokojence z grožnjo, da pokoj- n i n ne bo, če ne bo reforme, obrnili zoper lastne otroke i n vnuke. Očitno bo v nekaterih posameznih primerih žal to tudi uspešno." Zakaj nasprotovanja reformi Lah-ko povzamete, zakaj se vam zdi- pokoj'ninska reforma nepravična? "Novi zakon o pokojninskem in inva- lidskem zavarovanju je nepravičen, ker je nastal brez soglasja sindikatov i n ker so prekratka prehodna obdobja za dvig upokojitvenih pogojev; ker za starostno pokojnino brez visokih traj- n i h odbitkov pred starostjo 65 let ne bo dovolj niti 40 let pokojninske dobe za moške oziroma 38 let za ženske; ker nam bodo kljub pokojninski dobi 40 let za moške oziroma 38 let za ženske p ri predčasni upokojitvi p ri starosti vsaj 60 let trajno trgali do 18 odstot- kov pokojnine; ker bodo za starostno pokojnino morali delati moški 43 let i n ženske 41 let; ker bodo vsi, k i so se zaposlili pred 17. letom, morali delati celo do 45 let (moški) oziroma do 43 let (ženske); ker bomo za enako visoko po- kojnino morali delati vsaj t ri leta dlje; ker bo veliko delavcev zaradi preniz- ke pokojnine prisiljenih na stara leta zaprositi za socialnovarstveno pomoč i n jim bo zato država razlastninila ne- premičnino; ker poškodba na poti na delo in z dela ne velja več za poškodbo pri delu; ker poslabšuje položaj naših tako i n tako pišejo v življenjepisu, še več. Ko med iskanjem nabiralnika - pri čemer v mislih prisegaš, da j ih je nekoč bilo veliko več in so se nahajali pred vsako trgovino ter se sprašuješ, ali je nabiralnikov manj ali pa le trgo- v i n več - zaviješ na pošto. In tam ugo- toviš, da nimaš pojma. Ko namreč želiš, da tvoje z znam- ko opremljene ovojnice vržejo na kup ostale pošte, doživiš pravo plavo pre- senečenje. Povedo ti, da moraš zadevo (do)plačati. In ko refleksno pomisliš, da so tvoje nalepljene znamke zaradi poklicne deformacije pač spregledali, še zmeraj vztrajajo. Zakaj? Ker sta v kuverti, na katero si prilepil svojo B- znamko, lahko le dva kosa papirja. "In kaj je z vsemi tistimi prošnjami, k i sem jih v zadnjih mesecih oddal v nabiral- nik?" krikneš. Mrtvo-hladno (le kdo bi delu? ne odločajo za ta poklic, pa čeprav je lep." Moni-ka Čopar-, Mozirje: "Trenutno delam maturitetni tečaj, zato bi res težko rekla, kaj b om nekoč delala. Rada bi sicer šla študirat psihologijo, a tudi to še ni dokončno, saj je na študij precej težko priti. Končala sem sred- njo šolo za vzgojitelje. A sem po štirih letih ugotovila, da ta poklic n i ravno zame. Mogoče, če bom imela kaj časa, bom šla pogledat na Festival izobraže- vanja in zaposlovanja. Mogoče kakšno idejo dobim tam." Leon Bornšek, Celje: "Sem zaposlen, a nisem zadovoljen. Premalo denar- Monika Čopar Gregor Cerar: "Vlada želi z demagogijo med seboj skregati generacije." staršev i n starih staršev, k i bodo na stara leta pahnjeni v revščino; ker bo na podlagi izplačanih socialnovarstve- nih pomoči država razlastninila nepre- mičnino vaših staršev in starih staršev - in še bi lahko našteval v nedogled. Uki-nili- naj bi- tudi- varstveni dodatek k preni-zki- pokojnini? "Ta je bil doslej pravica in ga državi ni bilo treba vračati. Bodo pa zaradi neu- godne formule za usklajevanje pokoj- n i n te v primerjavi s plačami vsako leto nižje. Formula za usklajevanje po- kojnin v obdobju 2011-2015 bo namreč še posebno neugodna. Pokojnine, uve- ljavljene v preteklih letih, bodo vsako leto nižje od na novo uveljavljenih po- kojnin. Država torej razlašča revne upo- kojence namesto bogatih tajkunov. Braniti moramo medgeneracijsko po- kojninsko pogodbo, da ostane t u di za naše potomce preverjena najboljša možnost za njihovo dolgoročno social- no varnost." j i m v tem trenutku zameril?) odvrne- jo: "Niso prispele." In dodajo (pri čemer je v podtonu povedanega slišati, da si se j i m celo malo zasmilil): "Razen če je kuverto podjetje," potencialni delo- dajalec, torej, "dvignilo na pošti in jo doplačalo." V tistem trenutku si seveda taiste- mu uslužbencu še zmeraj dolžan isto vsoto, če želiš oddati (tokrat vsaj efek- tivno) nov sklop s prošnjami napolnje- n ih kuvert ... In veliko tišje kot prej se pozanimaš, koliko je vredno, da nekdo tvoje prošnje nikoli ni prejel, ker si se- veda na kuverto napisal - kot je v raz- pisih mnogokrat zahtevano -, da se prijavljaš na prosto delavno mesto, in je verjetno nihče v podjetju n i bil pri- pravljen plačati, že zaradi antipatije okoliščin ne. "0,06 evra," odvrnejo na pošti. ja! Delam takrat, ko šef določi. Vča- sih sem cel teden doma, včasih pa bi moral delati cele dneve. Veliko sem menjaval delovna mesta. Delal sem v rudniku, kovinski industriji, na koncu sem pristal v kuhinji, tam, kamor tudi spadam. Treba je poskusiti več stvari, da vidiš, kaj t i ustreza. Nekateri misli- jo, da je v k u h i n ji lažje delati, pa n i ravno tako. Narod mora sam nekaj na- rediti, da bo boljše. Ne pa samo čakati na milost božjo, da se bo vlada 'zmi- gala', ker ta se ne bo. Državni sistem zaposlovanja je na psu i n vse večje število ljudi je na zavodu za zaposlo- vanje." Leon Bornšek (Rozmari Petek) da nimaš pojma ovoi