URN_NBN_SI_DOC-9HB88FFI

Kriza ni prizanesla mnogim niti na skrajnem severu Evrope, kije še do nedavnega veljal za nekakšno Indijo Koromandijo Evrope. (Fotoarhiv Večera) Neenakost ogroža finski socialni model Kljub gospodarski krizi in brezposelnosti povprečni Finec dela letno 3 0 0 ur več kot drugi Evropejci SiMONADRe-Ve-NSe-K Skandinavske države slovijo po soci- alni varnosti. Oziroma so slovele, bi lahko rekli po zadnjih podatkih fin- skega Inštituta za zdravje in blaginjo (THL). Čeprav finsko javno mnenje kaže, da so Finci bolj zdravi i n da ži- vijo zelo kakovostno življenje, se raz- korak med zaslužkarji veča, opozarja raziskava THL. Gospodarska i n finančna kriza nista prizanesli nikomur. Število ljudi, k i vse težje preživijo navkljub delu, se veča. Tudi na skrajnem severu Evro- pe, k i je še do nedavnega veljal za ne- kakšno Indijo Koromandijo Evrope. Res je, da so razlike med revnimi in bogatimi na Finskem še vedno manj- še v primerjavi z razlikami v mnogih drugih državah, a kot opozarja zadnje poročilo Organizacije za varnost in so- delovanje v Evropi (OVSE), se tudi tam trend spreminja. Neenakost, kar zade- va razpoložljiv dohodek, je sicer na Finskem še vedno nižja kot drugod v Evropi, čeprav se je začela večati že z odpuščanjem sredi gospodarske krize v devetdesetih, danes pa se povečuje predvsem zaradi večje koncentracije gospodarske aktivnosti na jugu drža- ve. "Takšen razvoj i n recesija resno ogrožata lokalne skupnosti," so med drugim zapisali v poročilu. Tudi THL ugotavlja, da vrzel med revnimi in bo- gatimi narašča zaradi neenakosti glede dobička ter da dandanes pod relativ- n i m pragom revščine na Finskem živi toliko otrok kot v sedemdesetih letih. Sodeč po podatkih finskega statistič- nega urada, okoli 700 tisoč ljudi sodi v skupino z n i z k im dohodkom, kar je najmanj 400 tisoč več kot v istem obdobju pred 20 leti. Izračunali so, da revni samski osebi po plačilu davkov i n socialnih prispevkov na leto ostane 13.800 evrov, medtem ko je indikator revščine za dvočlansko družino z otro- kom, mlajšim od 14 let, 28.900 evrov. Kljub slabšemu življenjskemu položa- ju, vse težjem preživetju in tudi iska- nju zaposlitve, pa za zdaj o morebitnih povečanih premijah za brezposelnost n i govora. Recesija, k i se je v deželi Božička začela v drugi polovici leta 2008, je terjala za 15 odstotkov več davka od zaposlenih in 7 od samostojnih pod- jetnikov. Znatno so se znižali prihod- k i v skupinah ekstremno dobrih i n ekstremno slabih zaslužkarjev, kot tudi prejemnikov socialnega nadome- stila. V zadnji dekadi se je znatno poslab- šal tudi položaj študentov i n mladih, k i kar zadeva zaslužek, še vedno caplja- jo nekje na repu. Razloge za to je iska- t i v stopnji brezposelnosti mladih, k i je precej visoka - po podatkih Nordij- skega sveta ministrov znaša ta na Fin- skem kar 27 odstotkov -, v zakonu o malem delu ob študiju, k i dopušča do 20 ur dela tedensko, kar počne večina Fincev, pa še najemnine stanovanj jih udarijo po žepu z za 7 odstotkov viš- j i m davkom. Kljub temu so Finci še vedno predani delu. Kot kažejo razi- skave, Finska med evropskimi država- m i vodi, kar zadeva število delovnih ur, poroča finski finančni časnik Talo- ussanomat: "Vsak Finec v povprečju letno dela 300 ur več kot ostali Evro- pejci." V letu 2008 je povprečni Finec delal 1728 ur, medtem ko je recimo Ni- zozemec delal 1389 ur. Manj kot Finci delajo tudi Francozi in Nemci, raziska- va pa je pokazala tudi, da članstvo v EU nima nikakršnega vpliva na delov- nik. Sefu ne smet reči najmanj desetih stvari Na delovnem mestu večina vsak dan komunicira s sodelavci, nadrejenimi, strankami, delo pa je treba opraviti hitro in natančno. Šefi naj bi skrbeli, da vse poteka nemoteno in da je opravlje- no ob pravem času. V trenutku se lahko zgodijo tudi nepredvidene stvari, zato je treba, zlasti če ste zaradi preobilice dela celo nejevoljni, paziti, kaj govorite. Pri spletnem portalu Aktiv.si svetujejo, kaj šefu nikoli ne smete reči. • "Z v a mi moram govoriti o nečem pomembnem." Za nekoga je morda nekaj zelo pomembno, medtem ko je za drugega to banalnost in izguba časa. Namesto da govorite o nečem pomembnem, raje takoj povejte, za kaj gre. Menedžerji nimajo časa, da bi se ukvarjali z vsako malenkostjo. • "Nikogar ne potrebujem, da bi me učil." Tukaj bodite previdni. Eno je ve- deti, kako opraviti določeno nalogo, nekaj povsem drugega (in tudi nad- ležnega) pa je, da mislite, da znate že vse, kar ste se lahko naučili. • "Ne razumem." Če redko vprašate za dodatna navodila pri opravljanju določenega dela, ni nič narobe, teža- va je, če za navodila sprašujete ves čas. Nadrejeni nima časa, da bi vam vedno znova dajal navodila, kako na- rediti vaše delo. Sicer vas sploh ne bi potreboval. • "Ali lahko to ponovite?" S tem stav- kom daste nadrejenemu vedeti, da ga ne poslušate in ne spoštujete. Poslu- šajte, kaj vam govori, in mu na koncu raje zastavite vprašanje, k i bo poglo- bilo temo pogovora. • "Nisem še prišel do tega." Vsem se vča- sih zgodi, da zaradi preobilice druge- ga dela ne utegnejo opraviti določene delovne naloge. Naj se vam ne dogaja pogosto, da bi zaostajali z delom. Ne zapravite priložnosti, da bi se izkaza- l i nadrejenemu in dobili napredova- nje, k i si ga želite. • "Tega n i v opisu m o j ih delovnih nalog." Razen če od vas nadrejeni ne zahteva nečesa, kar n i na vašem de- lovnem področju, to misel raje zadr- žite zase. Vse več je delovnih mest, na katerih zaposleni delajo različne stvari, ki niso nujno opisane na sezna- mu delovnih nalog. Če imate zaradi nove naloge preveč dela, raje nadreje- nega prosite, da za vas določi, katere naloge so najpomembnejše - tako bo videl, koliko dela imate in ga razpore- dil še na druge delavce. • "Ne krivite mene, to ni moja napaka." Če napaka res ni vaša krivda, potem se postavite zase, če pa ste napako na- redili vi, krivde nikar ne prelagajte na druge. Bodite odgovorni in sprejmite posledice vaših dejanj. • "Lahko rečete sodelavcu, naj ugasne to motečo glasbo?" Sami rešujte te- žave s sodelavci in ne tožarite nadre- jenemu, če se z n j i mi ne razumete najbolje ali pa j im sami ne znate po- vedati, da vas nekaj moti. Prijazno se pogovorite s sodelavcem in razjasni- te stvari brez posredovanja nadreje- nega. • "Imam družino in grem domov." Res je, da z delom končate ob določeni uri, vendar pa se lahko vsake toliko časa zgodi, da vas bodo v službi potre- bovali. Če boste vedno našli izgovor, da ne morete ostati niti minute dlje, se nadrejeni verjetno ne bo spomnil na vas p ri povišanjih ali dodatnih ugodnostih. (zap) Nasveti sindikata Delo za določen ali nedoločen čas? BOSTJAN MEDiK, uNiv. DiRL. pRAv., sTROKOvNI SODELAVEC ZA RRAVN0 PODROČJE 0 0 ZSSS R0DRAVJE IN KOROŠKA Bralka piše: "Delodajalec m i je spremenil naziv v pogodbi po dveh letih zaposlitve in bi morala dobiti pogodbo za nedoločen čas. Ker pa so m i spremenili samo naziv, opravljam pa enako delo, me zanima, ali je to dovoljeno. Še naprej m i jo podaljšujejo vsake t ri mesece. Imam t ri leta in dva meseca delovne dobe (pogodba je za določen čas). Ker pa m i v nekaj dneh pogodba poteče, me zanima, kaj naj storim jutri. Naj ostanem doma ali naj grem normalno v službo? Delodajalec pravi, da bo pogodbo podaljšal, a ne ve, kdaj jo bom prejela." Sindikat odgovarja: "Pogodba o zaposlitvi naj bi se v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) sklepala za nedoločen čas, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa le izjemoma, čeprav vemo, da je v praksi ravno obratno. Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja n i pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Ni nujno, da je čas trajanja pogodbe o zaposlitvi določen s konkretnim datu- mom. Če časa trajanja pogodbe o zaposlitvi n i mogoče datumsko natančno določiti, se lahko čas trajanja opredeli opisno, npr. za čas nadomeščanja začasno odsotnega delavca A. B., oziroma za čas izvedbe dela na določenem projektu itn. Razen pogoja, da mora biti pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v pisni obliki in da mora vsebovati določbo o času trajanja, mora biti za njeno veljavnost izpolnjen tudi eden od razlogov, k i so navedeni v 52. členu ZDR. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene le, če gre za: izvrševanje dela, k i po svoji naravi traja določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljan- stva, k i ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, poslovodne osebe in za tistega vodilnega delavca, k i vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve, opravljanje sezonskega dela, delavca, k i sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma izobraževanja, zaposlitev za določen čas zara- di dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu, opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, pripravo oziroma izvedbo dela, k i je projektno organizirano, delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev, voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, k i so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah, druge primere, k i jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba upoštevati tudi časovno omejitev sklepanja, po kateri delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, k i jih določa zakon in v primerih iz prejšnjega odstavka in v primeru projektno organizira- nega dela, če projekt traja več kot dve leti in se pogodba sklene za čas trajanja projekta. Ob tem je treba upoštevati, da se prekinitev delovnega razmerja v trajanju do treh mesecev ne šteje za prekinitev dvoletnega obdobja. Zakon pri časovni omejitvi sklepanja pogodb o zaposlitvi z določen čas ne določa omejitve sklepanja v številu pogodb, temveč le v njihovem skupnem trajanju, k i ne sme biti daljše od dveh let. Na tem mestu je treba poudariti, da časovna omejitev velja za opravljanje dela na istem delu in ne na istem delovnem mestu, kot si to mnogi delodajalci zmotno razlagajo. Če delavec pri delodajal- cu opravlja isto delo več kot dve leti, je pri delodajalcu zaposlen za nedoločen čas, ne glede na to, da je z delodajalcem po dvoletnem obdobju podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za drugo delovno mesto. Če pogodba o zaposlitvi ni sklenjena v skladu z ZDR ali kolektivno pogodbo (pisna oblika, določba o času trajanja, razlog za njeno sklepanje po 52. členu ZDR in upoštevanje časovne dvoletne omejitve), se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas." Borza študentskega dela Ta teden na Študentskem servisu Maribor ponujajo naslednja zanimiva dela: • 30 do 40 oseb iščejo za delo v proizvodnji v Mariboru, plačilo 3,5 do 3,75 evra na uro, • dva potrebujejo v Mariboru za pomoč v delavnici, plačilo 4 evre na uro, • dvajset jih iščejo za promocije, plačilo 4 evre na uro, • za pridobivanje donatorjev iščejo 10 oseb v Mariboru, plačilo 6 evrov na uro, • deset in več študentov ali študentk potrebujejo za pomoč v tehnologiji, plači- lo po dogovoru, • iščejo dva telefonista, plačilo po dogovoru, • nekoga potrebujejo za inštrukcije kemije na Ptuju, plačilo 8 evrov na uro. Kot običajno ponujajo na servisu še ogromno del v strežbi. (www.ss-mb.si) . študentski servis maribor ^ www.ss-mb.si info@ss-mb.si 02/22-90-900