URN_NBN_SI_DOC-9HB88FFI

Rekli so Franco Juri, poslanec Zaresa, na Fa- cebooku o dejstvu, da vlada še n i določila načrta vojaškega umika iz Afganistana: "To je preprosto izigra- vanje sklepa odbora za zunanjo poli- tiko državnega zbora, k i je od vlade zahteval pripravo časovnega načr- ta i n strategije odhoda slovenske vojske iz Afganistana do konca leta 2010. Očitno so ameriške depeše, k i jih je objavil WikiLeaks, edina mero- dajna razlaga Pahorjevega 'preudar- nega' oziroma servilnega obnašanja na račun davkoplačevalcev in varno- sti naših državljanov." (ka) Ministrska usoda Trobec Bučanove znana danes A l i bo sedanja državna sekretarka v vladni službi za lokalno samoupravo i n regionalni razvoj, 52-letna pravni- ca Duša Trobec Bučan, kot Desusova izbira napredovala še stopničko više, na ministrski položaj, bo znano danes zvečer. Takrat bodo, po napovedani nekajurni razpravi , poslanci glasova- l i o njenem imenovanju. Za ministrski naziv zadostuje, da jo podpre navad- na večina poslancev, kar pomeni, da je že glas več "za" dovolj za imenova- nje. Minulo, petkovo zaslišanje pred matičnim parlamentarnim odborom je pokazalo, da Trobec Bučanova kljub nezadovoljstvu dela koalicije z Desuso- v i m odnosom do vladnih predlogov, niso podprli ne pokojninske reforme ne predlogov proračunov, ne bi smela imeti težav. Podpirajo jo v SD in matični Desus. Vprašljiva ne bi smela biti tudi podpo- ra LDS, kjer bodo sicer dokončno odlo- čitev sprejeli po današnji predstavitvi kandidatke v poslanski skupini. Bolj zadržani pa so v Zares, kjer bo dokonč- na odločitev prav tako padla po njeni današnji predstavitvi v poslanski sku- pini, vendar je že zdaj slišati, da veči- na Zaresovih poslancev vzdržanih; po zaslišanju je sicer dobila glas predsed- nika odbora i n poslanca Zares Vilija Trofenika. Proti pa so glasovali člani iz vrst SDS i n SLS, medtem ko v SNS njenemu imenovanju ne bodo naspro- tovali. (um) VOX POPULI Bo orga-ni-za-torjem Zla-te li-si-ce uspelo prema-ga-ti- vreme? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali- pod-pi-ra-te prekop borcev Pohorskega- ba-ta-ljona-? 19 % Da 81 % Ne Število glasov: 624 Kaj moramo storiti tudi sami Na- za-ključ-nem p o d n e b n em p o s v e tu so predsta-vni-ki- drža-ve, nevla-dni-h orga-ni-za-ci-j i-n gospoda-rstva- ra-zpra-vlja-li- o t e m , ka-ko la-hko Sloveni-ja- posta-ne ni-zkooglji-č-na- družba- nje s podnebnimi spremembami in nji- hovo blaženje do leta 2050, ko bo treba doseči 80-odstotno znižanje izpustov. Zakonu sicer glasno nasprotuje gospo- darstvo, k i vidi v njem le vrsto novih obveznosti. Kot je dejala predstavnica Gorenja, ne želijo vpeljevanja nizkoog- ljične družbe z represijo, saj je gospo- darstvo že sedaj najbolj izpostavljeno različnim zahtevam po zmanjševanju vplivov na okolje, a se obnaša najbolj racionalno. Vodja službe vlade za pod- nebne spremembe Jernej Stritih je tako zagotovil, da zakon gospodarstvu ne prinaša novih obveznosti, prinaša pa jih javnemu sektorju, k i je sedaj ne- sorazmerno malo obremenjen. Podob- no kot Potočnik je tudi sam ocenil, da moramo, če želimo biti uspešna druž- ba, prevzeti odgovornost in se za kakš- no stvar sami odločiti. Največ priložnosti prehod v niz- koogljično družbo prinaša v gradnji, kogeneracijam, sistemskim rešitvam oskrbe s toploto in področju biogoriv, je ocenila Marta Svoljšak iz Petrola. Na področju prometa je Žarnic izpostavil investicije v železnice, kjer se bodo re- MARTINA BUDAL Evropa ima strategijo, kako vstopiti v nizkoogljično družbo, videli pa bomo, ali dejansko verjamemo vanjo in smo jo sposobni tudi izpeljati. Učinkovito ravnanje z v i ri - energijo, pa tudi vodo in zrakom, je namreč osrednje vpraša- nje konkurenčnosti Evrope, je na vče- rajšnjem podnebnem posvetu dejal evropski komisar za okolje Janez Po- točnik. Za Slovenijo je pomembno, da se zaveda povezanosti z EU, kar j i prinaša številne prednosti, hkrati pa je nujno, da razmišlja tudi sama in ne le kopira rešitve drugih, je dodal komi- sar za okolje. Razlogi Slovenije za prehod v nizko- ogljično družbo so po besedah minis- tra za okolje in prostor Roka Žarnica izogibanje posledicam podnebnih spre- memb, večja globalna varnost in kon- kurenčnost Slovenije na globalnem trgu. Ocenil je, da je Slovenija zaradi svoje lege precej izpostavljena pod- nebnim spremembam, in dodal, da je podnebni zakon, k i naj bi ga na vladi obravnavali še januarja, okvir za ravna- Roko Žarnic in Janez Potočnik (Tit Košir) zultati sicer poznali šele čez čas, kot tudi vlaganja v električna vozila in pri- padajočo infrastrukturo. Razpravljavci pa so opozorili tudi na nujen razvoj jav- nega prometa, saj so po besedah Lidije Živčič iz društva za sonaraven Fokus razvoj tisti prebivalci Slovenije, k i ni- majo avtomobila in vozniškega izpita, zaradi slabo razvitega javnega prome- ta nemobilni. Da bi lahko postali nizkoogljična družba, bo treba spremeniti tudi naše mišljenje, so ocenili razpravljavci. Če smo doslej gradili družbo materialne blaginje, moramo narediti družbo, k i gradi v sozvočju z naravo, je tako dejal Matjaž Hanžek iz skupine za obliko- vanje razvojne vizije Slovenije. Dušan Plut s Filozofske fakultete pa dodal, da prehod v nizkoogljično družbo s sedanjim vrednostnim sistemom n i mogoč. V nizkoogljični družbi me ne bo nihče čudno gledal, ker imam mo- bilni telefon iz tretje roke in m i ga bi na servisu popravili, ko bi se pokvaril, ne pa svetovali, naj ga vržem v smeti, je to na konkretnem primeru ilustrira- la Živčičeva. Projekt Slovenija znižuje CO2: Podnebni posveti, sicer poteka od maja lani, izvedenih je bilo pet pos- vetov. Skozi razprave so se oblikovala priporočila, k i naj bodo v pomoč odlo- čevalcem in so tako splošna kot veza- na na nekatera vsebinska področja, kot so podnebje, energetika, promet i n kmetijstvo. Janša napoveduje drugo ustavo za drugo republiko Za- december, ko bo v Sloveni-ji- mi-ni-lo dva-jset let od sprejetja- prve usta-ve, v na-jveč-ji- opozi-ci-jski- stra-nki- na-povedujejo p r e d l og nove usta-ve prva republika po dveh desetletjih priš- la do "nekaterih svojih meja". "Prišlo je do nekakšnega sovražnega prevzema te prve republike. Danes se je podoba moderne in uspešne Slovenije nekoli- ko usula," je še dodal Rupel. Prav zaradi retrogradnih proce- sov v slovenski demokratizaciji so se v SDS odločili, da bodo v prihodnjih mesecih predstavili prve predloge be- sedila nove ustave za drugo republiko, končni predlog pa predvidoma decem- bra, ko bo v Sloveniji minilo dvajset let od sprejetja prve ustave, je načrte predstavil Janša. "Dejansko je čas za do- graditev temeljne družbene pogodbe Slovencev, k i se ji reče ustava," je pou- daril Janša. Po njegovih besedah je SDS odprta za predloge s katerekoli strani: "Bilo bi dobro, da bi tudi tukaj prišlo do tekmovanja. Vendar tekmovanje v smislu tega, kako i ti naprej, ne pa v smislu tega, kako ohraniti obstoječe." Po Janševih besedah SDS pripravlja rešitve za nezavidljivo situacijo, v kate- ri se je znašla Slovenija. Strokovni svet SDS tako pripravlja program za nasled- nji mandat, ne glede na to, kdaj se bo začel. Kot je dejal opozicijski prvak, bo predlog besedila nove ustave ponudil temelje za ključne spremembe, k i j ih Slovenija potrebuje. SDS je prvič pred- stavila pobudo za novo ustavo oziroma drugo republiko na kongresu stranke maja 2009, strokovni svet stranke pa naj čez nekaj tednov končal analizo aktualnega stanja v državi. UROS ESIH Na današnji dan pred dvaindvajsetimi leti, še pred padcem Berlinskega zidu, je bila v Cankarjevem domu ustanov- ljena Slovenska demokratična zveza (SDZ). Skupaj s Socialdemokratsko zvezo Slovenije (SDZS), k i bo enak jubi- lej praznovala naslednji mesec, pred- stavlja SDZ zgodovinsko, pravno i n politično predhodnico današnje SDS, sta na včerajšnji tiskovni konferenci povedala njen predsednik Janez Janša in prvi predsednik SDZ Dimitrij Rupel. Ustanovitev SDZ pred 22 leti sodi med ključne dogodke, k i so omogočili, da je Slovenija vzpostavila lastno držav- nost, skupaj z ostalimi strankami De- mosa pa je SDZ predstavljala razvojno in intelektualno jedro takratne sloven- ske politike, podobno vlogo pa želi danes igrati SDS, meni Janša. Slovenija po zaslugi tedanjih novih demokratičnih strank ni bila zamud- nica, temveč sopotnica i n soustvar- jalka demokratičnih gibanj v Evropi, je dejal Janša, k i je kot povsem napač- no označil razlago, da je prišlo najprej do spremembe tedanjega režima, k i je nato omogočila ustanovitev novih de- mokratičnih strank. "Ravno te ustano- vitve, ravno ta dejanja so privedla do demokratične spremembe," je dodal. "Slovenija je takrat ujela korak z dru- gimi evropskimi gibanji in z delova- njem nove demokratične vlade tudi korak z razvitejšim delom Evrope," je dodal Rupel. Skupaj z Janšo meni, da je Ustanovni raor S t o ^ s k « d e m o k i a r i c re i v e ze Neodvisno oporišče Neverjetna muoSitnosi tu ^nim^nje li^rii dusfhkk. -i jltfmn-thi iv.l.m jr.1 Ji i* JUfHM- plllll l-MI \ i rj^c niJnVi rtj flfrdM- fl* Bp L h nj pnLiipj- I h m . f l ^ l j - i j m i - L T ' L j M F RH r J J h T¿TJ p H L 'jn> t J O C V * m " t o " " A * Ur.|jIHP hrrti rhuru ApA.Ln-.kf i '- mpkriii^n-: jhfic. Mrijilctji drmpkrjiut K r 1 ™ 1 !! 0 ^ p-i.r-. J I L- O C -. ml ( O L O R. i C L UMdkperi K i a |: ,V||j JV pTJ t HI polkiCMRl (ilur^ilrtii v y IM. en bi crlI lin !• Wli. H p i I t t | | i « m ¿ J , r njr pJilii.^r k n h l H Mt t Ji|nj-h L|m drbcLAclTJ rfiflN tfto HIT . T - . i L i j l - - n . il p£ h l i h-ifNj /iiF[Tv1nn- Lnn-ufaiui r j nj I l t A i i 4 t J H I # f qt • • lEiikl-an? |irj-iil ML ihihr.jil : J mo- lili prfjsr^mk.,1 ijd flM.ll n(Wlh*"P P[ VWI (( IT ff Ur lTiuLiJiiLiVj ikfiii f^iimfv r J (limitn-j Kupci filrn mc-nih prit pA^Hnltm K mifiln.- . ' ( n i . i f- rn.1,1 njnidj JJ ij<J < c£iTdrif£j -.|jn|j. i fca- V 1 '! rr. Jihimii. in b--:il--nii |r *n urj-nnlpin* rvjJ n C ^ LLM ilL" l|ii k» nruics^nihlin a(H(Hjrii* i i-ihi^nfii « lknu.K P^.IJtIU •rfnrjfi na mnii^-nJ itztmf n Ljv bli-im Hjihjh-v ftt hip&tu Uecik. l - i t'i• l•.• hn. prej x , i r n S l i j f . N . k n| L ^ f jmrfKpiV in , |-11. II-. | r • ••• r; l.liL •• n t l i ll rili IVlriJ lloiTihlJ (rflH lHtn^ (-—-:ri• i h J. •• r-Jtni k/lc-jiu riMll LD H|'<l'< L^fl'!' - -!' Večerovo poročilo o ustanovitvi SDZ pred 22. leti Hindn^mr. /t ITN- muiA vitiirfnjtt* kiunnr- nrcj .•>•••;j L -[j/ T rlsci^nf- R FHHIIRT .J ) •r.-.N, ^' D.HJ J'. •. lUCI-klji •IrsbiL-' VdJr+j. Milila [rili u I ••!•-• • H HVPIJ H hl| Hdi- linnhl: LPhis h • Prejeli smo Kalkulacije, ki se (včasih) izidejo (2) V članku Kalkulacije, k i se (včasih) izidejo (Večer, 7. 1. 2011) so bile zapi- sane napačne informacije, k i zade- vajo Zdravniško zbornico Slovenije i n njeno predsednico. Novinarka na- mreč na podlagi lastnega izračuna trdi, da seštevek pobrane članarine čez palec nanese preko 4 milijone evrov. Podatki, k i so b i li uporablje- n i pri tem izračunu, so napačni, prav tako t u di sam izračun, saj je letna vsota pobrane članarine kar za polo- vico nižja. Prav tako ne drži, da morajo ne- zaposleni člani plačevati polovično članarino. Brezposelni zdravniki i n zobozdravniki so namreč oproščeni plačevanja članarine za čas trajanja ne- zaposlenosti. Ne drži pa tudi navedba, da je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije hkrati zdravnica družinske medicine v ilirskobistriškem zdrav- stvenem domu. Tam namreč od junija 2008 nima več ordinacije; pogreša pa jo veliko bolnikov, k i se še dandanes obračajo nanjo za pomoč. Valentin Hajdinjak vodja oddelka za odnose z javnostmi Zdravniške zbornice Slovenije Z vinjetami do 114 milijonov evrov Prihodki od prodaje vinjet so v prvih desetih mesecih leta 2010 znašali 114 mi- lijonov evrov. V Družbi za avtoceste v RS (Dars) ocenjujejo, da bodo ti prihodki predstavljali nekaj več kot 40 odstotkov vseh prihodkov cestninjenja. Dars je do konca lanskega novembra prodal 844.118 letnih, 16.276 polletnih, 972.833 mesečnih in 2,904.747 tedenskih vinjet (nekaj podatkov za prodane vi- njete v tujini še manjka). Veljavnost letnih vinjet za leto 2010 se izteče konec le- tošnjega januarja, ko bodo začele veljati vinjete za leto 2011 rožnate barve. Letna vinjeta za tekoče leto velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, torej skupno 14 mesecev. Mesečna velja od trenutka nakupa vinjete do preteka dneva, k i ima isto številko en mesec po dnevu nje- nega nakupa oz. do preteka zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni. Tedenska vinjeta velja sedem zaporednih koledarskih dni od vključno dneva, k i ga določi uporabnik ob nakupu vinjete. Za letno vinjeto je treba odšteti 95 evrov, za mesečno 30 evrov in za tedensko 15 evrov. Letna vinjeta za motorna kolesa stane 47,50 evrov, polletna 25 evrov (polletne vinjete veljajo samo za motorna kolesa, za katera ni mesečnih vinjet), tedenska pa 7,50 evra. (dr)