URN_NBN_SI_DOC-9FY9WQS2

Slovenskih kn jig je bilo tedaj še m alo. K m alu pa se je začela u v e ljav ljati M ohorjeva d ružba in je zalagala čitalnice z branjem , ki je bilo p rim ern o za našega prep ro steg a človeka. Slovenska m atica je n u dila izobraženem u slovenskem u b ralcu pom em bna dom ača in tu ja dela. N a k n jige M ohorjeve d ružbe in Slovenske m atice so bile naročene m noge slovenske čitalnice. N aročniki teh dveh založb pa niso bila sam o razn a d ru štv a in ustanove, m arveč tu d i zasebniki, za­ to naš človek ni ostal brez slovenske tisk an e besede n iti v času, ko je m a rsik a te ra te h čitalnic pod tu jim pritisk o m ali zarad i d rugih vzrokov izginila. V tržašk i m estni knjižnici so im eli le skrom no šte ­ vilo slovenskih knjig, zato so bili Slovenci v T rstu p risiljen i sam i po sk rb eti zja svojo k u ltu rn o rast, svoj tisk, svoje čitalnice in z la st­ nim i sredstv i u sta n a v lja ti svoje knjižnice. V edno znova, pod raznim i v pliv i in iz različnih pobud so n a sta ­ ja la nova d ru štv a (bralna, pevska, gospodarska, politična), ki so svo­ jim članom n u d ila slovensko b ran je. V sklopu skoraj vseh d ru štev so se u stan a v lja le tu d i slovenske knjižnice. Tako je P olitično d ru ­ štvo E dinost za P rim o rsk o (ustanovljeno le ta 1875) v svojih p ra v i­ lih m ed d rugim zapisalo, »da budi in širi narodno zavest in om iko m ed slovenskim ljudstvom na P rim o rsk em . . . s sh ajan jem udov v d ru štv e n i sobi k čitan ju in p rijazn im pogovorom «. Po taboru, ki ga je organiziralo to d ru štvo leta 1878 v Dolini, so tam u stanovili B ra l­ no in pevsko d ru štv o V alentin V odnik. D elavsko podporno dru štv o v T rstu, ki je bilo u stanov ljeno 1879. leta, je im elo poleg d ru g ih od­ sekov tu d i knjižnico. Iz poročila za leto 1892 je razvidno, da je im e­ la knjižnica n ad 2600 knjig. T udi T ržaško podporno in braln o d ru ­ štvo, ki je bilo u stanovljeno leta 1881, je im elo svojo čitalnico in knjižnico. P ri Sv. Jak o b u v T rstu so n ap red n i rodo lju b i le ta 1901 ustanovili čitalnico, da bi slovenskega delavca, bivajočega v tem p re ­ težno delavskem o k raju, k u ltu rn o dvignili in m ed Š entjakobčani budili narodno zavest. Za slovenske v e rn ik e v T rstu so n a sta le knjižnice po raznih ž u p n ijah in p ri M arijin ih družbah. V G orici so leta 1882 ustanovili Slovensko braln o in podporno d ru štv o s sedežem na T ravniku. Na pobudo A kadem skega ferialn eg a d ru štv a A d rija so u stan o ­ vili v G orici leta 1904 d ruštvo L ju d sk a knjižnica, ki naj bi zbirala sred stv a za osnovanje p rv e slovenske ja v n e n aro d n e knjižnice. N a­ sled n je leto je v tem m estu n astalo d ru štv o N arodna prosveta, ki je 16. m arca 1905 odprlo javno knjižnico v Trgovskem dom u. D ru­ štv en i nam en je bil pospeševati po G oriškem narodno izobrazbo zlasti z u stan a v ljan jem in vzdrževanjem ja v n ih knjižnic in čitalnic. V knjižnico so im eli vstop vsi Slovenci. Č lan arin a ozirom a odškod­ n in a za izposojevanje je bila skrom na. Ko je N arodna p rosv eta 8. ja - K njižnica 20(1976)1-4 87