URN_NBN_SI_DOC-9DQZKUO8

Odvetniški posli z državo Aleš Avbreht je glavni odvetnik slovenskih ministrstev in organov v sestavi: samo direkcija za vodenje investicij v železnicah ima z njim pogodbo za porabo do 3 0 0 . 0 00 evrov MATIJA STEPIŠNIK Odvetniki ne veljajo le za premožne, ampak tudi za vplivne ljudi. Ljudi z informacijami, ki so po naravi dela vpleti v pomembne družbenogospo- darske in tudi politične kroge. Imajo dostop do političnih in ekonomskih centrov moči. Prek odmevnih proce- sov postanejo celo (začasne) zvezde v podalpski galaksiji lokalnega zvez- dništva. Še posebno je njihov pomen znotraj družbenih razmerij moči utrdil šef protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, ko je izjavil: "Deset do 15 odvetniških pisarn in posameznih odvetnikov obvladuje 90 odstotkov vsega denarnega toka med državo in posamezniki." Ob tem smo preverili smo, koliko se državni vrh pri delu naslanja na pomoč odvetniških pisarn. To seveda ni denarni tok, o katerem je govoril Klemenčič, a je vseeno zanimivo anali- zirati, kateri odvetniki poslujejo z drža- vo in jih denimo ministrstva in vladne službe potrebujejo kljub velikim prav- nim oddelkom, ki jih imajo in na njih zaposlenih precej ljudi. Na uradu vlade za komuniciranje so ob tem pojasnili, da ministrstva sklepa- jo pogodbe z odvetniškimi pisarnami predvsem zaradi potreb po posebnih znanjih s specializiranih področij prava, zaradi potreb, ki zahtevajo spe- cialna pravna opravila in dolgoletne izkušnje, še posebno v zapletenih po- stopkih: "V takih primerih namreč ministrstva praviloma ne razpolaga- jo z lastnimi kadri, ki bi bili tako ozko specializirani." V nekaterih primerih pa odvetniške pisarne ponudijo prav- no pomoč ministrstvom v zahtevnih zadevah, ki so potencialno sporne in jih v primerih pritožbe na odločitev inšpektorata rešujejo pravniki na mi- nistrstvu (ministrstvo je pritožbeni organ), pojasnjujejo na Ukomu, zato v skladu s splošnim upravnim postop- kom ni dopustno, da bi iste osebe sode- lovale pri reševanju pravnih vprašanj pri odločanju na prvi stopnji, saj je to izločitveni razlog. Javna naročila, obveznice, NLB ... Najvišje pogodbe z odvetniškimi pi- sarnami ima ministrstvo za finance Franca Križaniča. Njihova skupna vrednost je 404.720 evrov. Tradicio- nalno jim pri izdaji obveznic svetujeta odvetnik Mitja Vidmar in londonska pisarna Linklaters. Najbolj nenavadna oziroma zanimiva med pogodbami je tista z odvetniško pisarno Jadek & Pensa v vrednosti 42.000 evrov. Dogo- vor so Križaničevi sklenili 2010, ker so potrebovali pravne nasvete pri uprav- Deset do 15 odvetniških pisarn in posameznih odvetnikov obvladuje 90 odstotkov vsega denarnega toka med državo in posamezniki. (Robert Balen) MLADINA D.D., DUNAJSKA C. 51, LJUBLJANA ljanju lastništva v NLB. Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) najbolj inten- zivno sodeluje z odvetniško pisarno Andreja Turka. V letih 2009 in 2010 je ministrstvu svetoval v postopkih javnega naročanja pri "inventarizaci- ji srednješolskega prostora" in skupaj zaslužil slabih 74.800 evrov. 2010 ga je plačal še Urad za mladino, in sicer za dobrih 4500 evrov, saj jim je svetoval v zadevi "urejanja najemnega razmer- ja z najemnikom Mladinskega hotela Bledec na Bledu". Specializirano je za področje "inventarizacije", v primeru s Športnim centrom Rogaška Slatina, MŠŠ leta 2009 svetoval še Peter Peče, ki so mu za to odšteli 7234 evrov. Za projekte, povezane s Planico, so se pri Igorju Lukšiču istega leta obrnili na odvetnico Barbaro Kunaver Štraus, ki jim je zaračunala 8400 evrov. Urad za mladino je ob pripravi javnega na- ročila Mladina 2010 ugotovil, da nima dovolj znanja za pripravo javnih naro- čil nad 40.000 evrov, zato je sklenil po- godbo z odvetniško pisarno Avbreht, Zajc & partnerji, za kar je odštel 5160 evrov. Avbreht za letališča in železnice... Ministrstvo za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan, je leta 2010 sodelovalo le z odvetnikom Mirkom Modicem, ki je izdelal osnutke v zvezi z reševanjem pritožb v postopkih odobritve pravne- ga posla in ugotovitve statusa kmeta. Skupaj mu je izplačalo 11.520 evrov. Ministrstvo za gospodarstvo je imelo z odvetniškimi storitvami v obdobju 2009-2010 dobrih 3000 evrov stroškov. Dva tisočaka več so za ta namen zapra- vili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Neimenovana odvet- nica jim je pomagala pri pravnih sto- ritvah na področju denarne socialne pomoči. Ministrstvo za promet je 2009 potrebovalo svetovanje pri oddaji leta- liške infrastrukture na letališču Edvar- da Rusjana v najem. Pogodbo, ki so jo podpisali s pi- sarno Aleša Avbrehta, so ocenili na 18.000 evrov, letos pa so se za opravlja- nje odvetniških storitev dogovorili s pisarno Jadek & Pensa (10.000 evrov). Aleš Avbreht je sodeloval tudi z di- rekcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Ocenjena vrednost porabe je nezanemarljivih 300.000. In kaj pravzaprav dela Av- breht, česar pravniki direkcije potem- takem ne znajo? Svetuje pri pripravi pogodb, m n e nj in drugih pravnih aktov, pa tudi pri vodenju revizijskih postopkov. Njegova urna postavka je 95 evrov, realizacija doslej pa je znaša- la 30.618 evrov. ... pa tudi za zdravstvo Avbrehta cenijo tudi na ministrstvu za zdravje. 2009. so mu 24.000 evrov plačali za pravno svetovanje sestavlja- nja gradiv, listin in aktov v projektih nevrološke klinike, nove pediatrične klinike in onkološkega inštituta. Na- slednjih 30.826 evrov so mu odšteli še za "dajanja pravnih mnenj in storitve svetovanja, pripravo gradiv in aktov s področja civilnega, gospodarskega, de- lovnega in upravnega prava". A minis- trstvu za zdravje to še ni bilo dovolj; istega leta so za pravno sodelovanje (na področjih zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, odvetniš- kih storitev na področju prava javnih naročil, zastopanja pred sodišči in rednimi arbitražami...) najeli tudi pi- sarno Rojs, Peljhan, Prelesnik & Par. Vrednost pogodbe, ki še traja, je 43.596 evrov. Od 2007 do 2009 je bil pravni svetovalec ministrstva tudi odvetnik Andrej Turk. Podpisali so pogodbo v skupni višini 104.400 evrov, od tega se 7200 evrov nanaša na pravni pregled dokumentacije za Onkološki inštitut. Z ministrstvom za okolje je lani so- deloval odvetnik Franci Kodela, ki je za 150.000 evrov opravil pravne storit- ve v skladu s projektno nalogo za re- ševanje 4 00 nerešenih vlog v zvezi z vodnimi zemljišči. Agencija RS za oko- lje ima z odvetniškimi pisarnami tri pogodbe. Skupna vrednost je 106.500 evrov. Tudi v primeru davčne uprave, ki sodi po okrilje ministrstva za finan- ce, se pojavi odvetnik Aleš Avbreht, ki je lani tam svetoval pri javnem naro- čilu za nakup novega davčnega infor- macijskega svetovanja. Za to in "drugo pravno svetovanje" je prejel slabih 40 tisoč evrov. Avbreht je partner za odvetniške storitve tudi pri ministrstvu za kul- turo: v letu 2 0 09 in 2010 so mu za nasvete pri javnih naročilih in odda- ji nepremični odšteli 15.009 evrov. Za slabih 50.000 evrov je državni prora- čun v okviru ministrstva za kulturo olajšal odvetnik Andrej Turk, ki je sve- toval pri investicijah. Lani so za 20.095 evrov nasvetov, ko je šlo za investici- je, ministrstvu prodali tudi v pisarni Rojs, Peljhan & Par. V primeru minis- trstva za kulturo se kot pogodbeni partner edinkrat pojavi odvetniška pisarna Mira Senice (partnerja notra- nje ministrice Katarine Kresal), ki je 2009. za pripravo sklepa na področju delovanja Filmskega sklada zaračuna- la 1468 evrov. ANDREJ BAJT Jelusic: Posel s Patrio nadaljevati v zmanjšanem obsegu Vrh Morsa in preostali del Pahorjevega ministrskega zbora na nasprotnih bregovih glede nadaljevanja posla s Patrio ALEŠ KOCJAN Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je na včerajšnji seji odbora za obrambo potrdila vsebino vladnega sklepa glede nadaljevanja 278-milijonskega posla s Patrio. Vladni sklep z dne 3. februarja je sicer zaupen, a so se mediji po seji vlade na začetku meseca razpisali, da je vlada sklenila preučiti možnost uveljavljanja ničnosti pogodbe o naku- pu 135 Patrijinih oklepnikov, ker nad poslom visi sum korupcije, katere je med drugim obtožen nekdanji premi- er Janez Janša. Kot je včeraj pojasnila Jelušičeva, mora državno pravobranil- stvo ugotoviti, kakšne bi bile posledice in kakšni so argumenti za morebitno sestavljanje tožbe iz naslova ničnosti. Na začetku tedna smo se razpisa- li o tem, kakšne posledice bi utegnil obrambni resor utrpeti v primeru do- slednega uveljavljanja statuta ničnosti. Spomnimo, daje Slovenija 28 oklepni- kov že prevzela in ničnost posla bi po- menila vračanje oklepnikov Patrii, ta pa bi morala Sloveniji vrniti ves do sedaj izplačani denar. Ker so vozila že rabljena, nekatera pa so se že po naših informacijah kvarila, bo težko vzposta- viti stanje pred podpisom pogodbe. Na- stopile bodo tudi strateške posledice, saj strateški dokumenti, ki so jih vlade sprejemale minulih sedem let, govorijo o razvoju kopenske, oklepniške platfor- me. Če bo torej vlada razveljavila po- godbo s Patrio in dosegla stanje pred podpisom, bo po poplačilu vseh stroš- kov, ki bodo posledica ničnosti pogod- be, lahko začela razmišljati o novem razpisu za dobavo oklepnikov ali pa o novih strategijah razvoja obrambne- ga resorja. Tako sta ta čas vrh obrambnega mi- nistrstva z Ljubico Jelušič na čelu in pre- ostali del Pahorjeve vladne posadke, ki vneto zagovarja razdrtje in ničnost pogodbe, v koliziji interesov. Ministri- ca je namreč včeraj izjavila, da ostaja stališče ministrstva nespremenjeno. S pogodbo o naročilu oklepnikov bi na obrambnem ministrstvu nadaljevali, a se zavzemajo za drugačno časovno dinamiko dobave vozil, za zmanjšanje števila oklepnikov in za spremembo ognjene moči, pri čemer bi še vedno lahko dosegali strateški cilj, tj. sred- njo b o j no bataljonsko skupino po standardih zveze Nato. Preostali del ministrske ekipe pa se bolj zavzema za vzpostavitev stanja pred usodnim trenutkom, ko je Karl Erjavec podpi- sal "posel stoletja", zaradi katerega se mora peterica slovenskih državljanov z nekdanjim premierom Janšo na čelu braniti na sodišču, enako pa čaka več kot deset ljudi tudi na Finskem. Zaradi primera Dimic o kreditih državnega vrha Simona Dimic je protikorupcijski komisiji po izrečenem opominu poslala prijavo premoženjskega stanja Simona Dimic, nekdanja šefinja kabi- neta predsednika vlade Boruta Pahor- ja, zdaj zaposlena pri Tomažu Lovšetu v Dinersu, je komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Goran Klemenčič, poslala prijavo premoženjskega stanja. Komisija ji je morala izdati opomin, saj je bila to zavezana storiti v 30 dneh od zaključka dela v kabinetu, ki se ji je izteklo v začetku novembra. Med drugim zaradi primera dom- nevnih nepravilnosti pri gradnji njene vile v Murglah, kjer so delali delavci Vegrada, in kredita, ki ga je dobila pri NLB, je protikorupcijska komisija proti njej sprožila postopke in odprla preiska- vo. In četudi je sprva javno napovedo- vala, da se bo udeležila zaslišanja pred komisijo, se tam ni pojavila. Odvetniš- ka pisarna Čeferin, ki je prevzela njeno zastopanje, je Klemenčiču tedaj očita- la, da za zaslišanje nima pravne podla- ge in da je pristranska, sprožili pa so tudi postopke zoper protikorupcijsko zakonodajo na ustavnem sodišču. Za- radi uhajanja informacij iz komisije so ovadili neznanega storilca. In kje je sedaj primer Dimic, ki je bil precej časa na naslovnicah, dvignil veliko prahu, potem pa je postopoma izginil iz središča javne pozornosti? Iz komisije za Večer sporočajo, da pri- mer nekdanje šefinje Pahorjevega kabi- neta še ni zaključen, saj je "komisija na podlagi informacij začela več ločenih postopkov, nazadnje postopek sistem- ske preučitve podelitve kreditov držav- nim funkcionarjem in uradnikom na položaju s strani bank v Sloveniji, ki so posredno ali neposredno vsaj delno v državni lasti". Dodajajo še, da dejstvo, da se Dimičeva potem ni želela udele- žiti razgovora, ni vplivalo na preiskavo in nadaljnje postopke komisije. (mst)