URN_NBN_SI_DOC-9DQZKUO8

Bistvo Zidarjeve "nemške afere' izčrpavanje SCT? DANES Bojan Bauman Tina - prva (in edina) dama? Debate ni - Tini Maze je včeraj uspel veliki met. Rezultat kariere. Zlata medalja na svetovnem prvenstvu. Druga njena medalja na tem prvenstvu, po srebru v superkombinaciji. In že jutri lahko po številu medalj na tem prven- stvu prehiti celo fenomenalno Elisabeth Gorgl; že dvakrat zlato (superveleslalom in smuk), a z manjšimi možnostmi v tehničnih disciplinah. Tina bo v soboto izjemno močna tudi v slalomu, ko bi lahko s tremi medaljami ob Italijanu Kristofu Innerhoferju (osvojil je že tri medalje) postala prva dama tega svetovnega prvenstva. Že danes pa lahko povemo le eno - klobuk dol pred Mazejevo. V bogati karieri je bila doslej daleč najboljša prav v veleslalomu. V disciplini, kjer je zmeraj največja konkurenca in ki velja za osnovo, na kateri trenerji gradijo vse smučarske spretnosti, potrebne v posameznih disciplinah. Na to so njeni kolegi v slovenski reprezen- tanci očitno pozabili tako v moškem kot v ženskem delu. Čeprav ima vsaka država na voljo štiri mesta, je ob Tini včeraj na veleslalomu nastopila samo še Maruša Ferk. Sprva zaradi dobrega vtisa o Sloveniji; a je bila potem kar solidna. Pri moških bo danes v veleslalomu na startu samo Matic Skube, ki so se mu obetale celo kvalifikacije za tekmo. Na takih kvalifikacijah se merijo smučarski eksoti. Da nas slovenske novinarje danes tukaj v Garmischu ljudje zaustav- ljajo in sprašujejo po naši državi, je izključno zasluga Tine Maze. Pa moške ekipe za hitre discipline. Mimo tega Slovenci na teh igrah nimamo veliko pokazati. Pa Tino Maze tako le pogojno uvrščamo v slovensko ekipo. Trenira zunaj reprezentance, potuje in tekmuje sama. Že tri leta je tako in letos je prva sezona, ko so ji na zvezi priznali status šampionke ter ji poravnali večji del stroškov. Kar si želimo, je, da bi Tina potegnila slovenski smučarski voz iz blata. Da bi se karseda hitro začeli kazati rezultati dobrega dela. Slovenski trenerji vsi po vrsti zatrjujejo, da delajo zagnano. A na njihove rezultate še zmeraj čakamo in postajamo nestrpni. Kljub temu da zdaj slavimo zgodovinski uspeh, moramo hkrati tudi ugotoviti, da je slovensko smučanje v precejšnji godlji. Tina vleče slovenski voz. Kako dolgo še? Tudi na tem svetovnem prvenstvu smo lahko poslušali besedne igre Tine Maze v stilu: GA-PA in papa. Da bi po koncu sezone Tina Maze tekmoval- nemu športu pomahala v slovo. Kaj bo potem s slovensko smučarijo? Za-ra-di sla-be-ga- na-dzora-je- vse- ve-č suma-, da- so la-hko ne-ka-te-ri v hipu opravili ne-če-dne- posle-! LEVO SPODAJ Ozadje afere, zaradi katere je Ivan Zidar v Nemčiji plačal milijon evrov kazni: vodstvo SCT naj bi bilo želelo z nakupom tovornjakov preko nemške hčerinske firme iz matičnega podjetja izčrpati okoli 14 milijonov evrov, denar za posel pa so menda dobili pri Hypo Leasingu družbe SCT. Ta bi se namreč lahko odlo- čila tudi za nakup brez posrednika, a je posel izpeljala preko svoje nemške druž- be ISC z Jane-zom Jaki-nom na čelu. Izčrpavanje SCT z nakupom tovornjakov preko nemške "hčere" ISC MAN 14 mio. evrov VASJA JAGER Jeseni 2010 je bil predsednik upra- ve največjega slovenskega gradbene- ga podjetja SCT Ivan Zi-dar v Nemčiji pravnomočno obsojen zaradi jemanja provizij pri poslu nabave tovornjakov od nemškega koncerna Man. A zgod- ba, ki so jo razkrili nemški preiskoval- ni organi, je po naših informacijah le del širšega vzorca sumljivih poslov s ci- ljem izčrpavanja paradnega konja slo- venskega gradbeništva, vanj pa naj bi bilo po našem podjetju vpleteno tudi eno od podjetij iz skupine Hypo Alpe- Adria, slovenski Hypo Leasing. Pod-kupni-ne v Manu le začetek Kot je pred časom poročala RTV Sloveni- ja, je nemška hčerinska firma Zidarjeve- ga SCT, podjetje ISC iz Munchna, v letih 2005 in 2006 od giganta Man kupila 128 tovornjakov. A po naših informacijah naj bi bilo končno število nabavljenih vozil še višje, več kot 200 tovornjakov, zadnja dobava pa naj bi bila v letu 2007. Kot so razkrili nemški policisti in poro- čali kolegi s televizije, je Zidar pritisnil na tedanjo šefico prodaje pri Manu, naj mu na osebni račun izplačajo 770.000 evrov provizije, sicer bo posel sklenil s konkurenčnimi ponudniki. Podkupovalna afera v Nemčiji pa je samo del ozadja zgodbe o (domnevnih) nečednih poslih prvega moža SCT. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih virov, naj bi bilo bistvo projekta nabave tovor- njakov kanaliziranje denarja iz matične ISC München (v 100%/ lasti SCT) / \ Pravi- posel: mi-li-joni- v Nemči-jo Scenarij naj bi bil naslednji: posredni- ca ISC je denar za nabavo tovornjakov Mana, šlo naj bi za več kot 14 milijonov evrov, po naših informacijah dobila od svoje matične družbe SCT. Tako so se vozila znašla v lasti ISC, nakar so pred- stavniki SCT stopili v stik s podjetjem Hypo Leasing Slovenija in jih seznani- li s svojo namero, da kupijo tovornja- ke od lastne družbe. Torej so lastniki SCT želeli plačati kar sami sebi, saj je ISC v stoodstotni lasti največjega slo- venskega gradbenika, kar pomeni, da bi lahko kupljene tovornjake ne na- zadnje enostavno prepisali na matično družbo ali pa jih kupili od hčerinske firme za simbolično ceno. A odgovornih v Hypo Leasingu Slo- venija menda takšne malenkosti niso zmotile in podjetje je odobrilo Zidar- jevo namero. Tako je Hypo Leasing za že omenjenih (vsaj) 14 milijonov evrov odkupil omenjene tovornjake od ISC, jih vknjižil v svojo last ter po- sodil naprej SCT. Ta je posojilodajalcu od takrat dalje po lizinški pogodbi vra- čal omenjeno vsoto, kar pomeni, da je Hypo nase prevzel večji del finančne- ga bremena posla, saj je po potopu SCT po naših informacijah ostal brez večje- ga dela denarja, tovornjakov pa jim ni uspelo prodati. SCT odplačevanje lizinga Hypo Leasing V ISC je končalo skupno 28 milijonov evrov iz dveh virov, SCT pa jih je s 14 milijoni in nekaj obroki lizinga, ki naj bi jih plačal Hypo. Kaj se je zgodilo s preostankom denarja? V E Č ER pokril" Kakšna je bi-la vloga slovenskega Hypo Leasi-nga? V ISC je tako iz dveh tokov končalo skupno 28 milijonov evrov, SCT pa jih je "pokril" s 14 milijoni in nekaj obro- ki lizinga, ki jih je plačal Hypu. Kaj se je zgodilo s preostankom denarja? Del naj bi bili prejeli Zidarjevi nemški odvetniki, ki so menda odigrali vlogo posrednikov pri poslih, neuradno pa se govori o približno dveh milijonih evrih. Kje so končali preostali milijo- ni, pa za zdaj ni znano. Poteza vodstva SCT se zdaj, ko se firma potaplja, zdi genialna: če naved- be naših virov držijo, bi to pomenilo, da j im je uspelo iz matične družbe prekanalizirati 14 milijonov evrov v njeno nemško "hčer", težo medseboj- nega kupčkanja pa so obesili Hypo Leasingu, ki bi se ob (vse bolj goto- vem) potopu SCT bržkone moral obri- sati pod nosom za svoj denar. Ob tem se v kontekstu zadnjih menjav v vod- stvu slovenskega Hypa in očitkov o "soliranju" njegovega bivšega vodstva postavlja vprašanje, zakaj so v Hypu Leasingu financirali tako nesmiselno kupčijo med dvema družbama z istim lastništvom in ali je bila z njihovo po- tezo seznanjena tudi centrala. Ko smo se obrnili na Hypo Leasing s prošnjo za nekaj pojasnil, so n am odgovorili le: "Skladno z bančnim etič- nim kodeksom posameznih poslovnih odnosov s strankami in procesov, pove- zanih s posli, ne komentiramo." Dodaj- mo še, da po naših informacijah posel z Manom ni edini primer izčrpavanja SCT preko njegove nemške "hčere" ISC, saj naj bi bil Zidar po podobnem scena- riju izpeljal tudi nekatere nakupe grad- bene mehanizacije (caterpillarji). Referendumska pomlad z malim delom V s i d o s e d a n ji r e f e r e n d u mi Referendum o ma-lem delu bo 10. a-prila-, o referendumu o noveli a-rhivskega- za-kona- pa- bo odloča-lo usta-vno sodišče UROSES-IH Kot uvod v referendumsko pomlad, ko se nam za zdaj obeta več referendu- mov, je včeraj državni zbor na izredni seji obravnaval zahtevi za razpis zako- nodajnega referenduma o zakonu o malem delu ter za razpis zakonodajne- ga referenduma o noveli zakona o var- stvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Potem ko so pred- stavniki študentskih organizacij in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije minuli petek vložili podpise volivcev, s katerimi zahtevajo razpis zakonodaj- nega referenduma o zakonu o malem delu, mora državni zbor do konca tega tedna referendum tudi razpisati. Kot je v sredo sklenil kolegij predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, so po- slanci to storili pozno sinoči na izredni seji, ko je potekalo glasovanje. Sindikati za enoten referendumski dan Strošek posameznega referenduma za državni proračun je okoli 4,5 milijona evrov, zato v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) predlagajo hkratno izvedbo vseh napovedanih referendumov. S tem bi znižali stroške izvedbe referendumov za več milijonov evrov, menijo v ZSSS. (ue) Koalicijske poslanske skupine so v dobre tri ure trajajoči razpravi podprle stališče matičnega odbora, ki je za refe- rendumski datum o zakonu o malem delu predlagal 10. april, saj bi zakon ob potrditvi tudi prej začel veljati. Opozi- cija pa je podprla dopolnilo poslancev SDS, ki so predlagali za izvedbo refe- renduma 8. maj, ko bi lahko glasovali tudi o morebitnih drugih referendum- skih vprašanjih. Bolj kot o vsebinskih razlogih za podprtje ali nepodprtje za- kona o malem delu, ki so sicer dobro znani, so se poslanci posvetili vpraša- nju, kdaj naj bo referendum izpeljan. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je De-jan Le-vanič (SD) povedal, da mora državni zbor spoštovati zakon in v določenih rokih razpisati vse po- stopke za volilna opravila, zato podpira referendumski datum 10. april. Všečna pobuda, da bi več referendumov izved- li hkrati, po njegovih besedah skriva neokusno špekulacijo, katere cilj je na- brati čim več tem ter zamegliti vsebino zakonov. Opozoril je, da bi prelaganje referenduma pomenilo tudi zamik v izvajanju morebiti potrjenega zako- na, ki ga v SD sicer podpirajo. Tudi za poslance Zaresa pa je po besedah Vita Rože-ja nujno, da se o zakonu o malem delu volivci izrečejo čim prej, zato pod- pira referendumski datum 10. april. Omenjeni datum podpirajo tudi v LDS- u in Desusu. Roki za izpeljavo referen- duma o malem delu bodo začeli teči 1. marca. To pomeni, da se bo uradna re- ferendumska kampanja lahko pričela 11. marca, do 16. marca pa se morajo kot organizatorji kampanje prijaviti vsi, ki nameravajo pred referendumom nagovarjati volivce. Po pričakovanjih pa je večina poslancev podprla tudi koalicijski predlog, da o upravičenosti Leto Vsebina referenduma 1996 volilni sistem 1999 TET 3 2 0 01 oploditev z biomedicinsko pomočjo 2 0 03 zakon o trgovini 2 0 03 EU in NATO 2 0 03 železnice in telekomunikacije 2 0 04 tehnični zakon o izbrisanih 2 0 05 zakon o RTV Slovenija 2 0 06 ustanovitev občine 2 0 06 ustanovitev občine 2 0 07 preoblikovanje zavarovalnic 2 0 08 pokrajine 2 0 10 zakon o RTV Slovenija 2 0 10 ratifikacija arbitražnega sporazuma s Hrvaško VEČER Vir: DVK zahteve za referendum o noveli arhiv- skega zakona odloči ustavno sodišče. Zahteve za razpis referenduma o nove- li zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih so podpisali poslanci opozicijskih SDS in SNS, nepovezani poslanec Andre-j Ma- gajna ter poslanec narodnosti Robe-rto Batte-lli. Na včerajšnji seji pa poslanci niso odločali o usodi posvetovalnega referenduma o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Sum o ponareditv dokumentov za pridobitev sredstev za prenov Betnave Celjska kriminalistična policija prei- skuje podjetje Betnava, ki prenavlja istoimenski dvorec v lasti maribor- ske nadškofije in ki naj bi bilo za pri- dobitev skoraj dveh milijonov evrov evropskih sredstev ponaredilo več dokumentov, je poročal Pop TV. Janu- arja 2008 naj bi bilo šest fizičnih oseb iz kroga Krekove družbe, mariborske nadškofije in njenih podjetij v podjet- je Betnava, ki je bilo ustanovljeno za predelavo istoimenskega dvorca, vloži- lo vsaka po 380.000 evrov. Maja 2008 je tedanji mariborski nadškof Franc Krambe-rge-r podpisal poroštvene po- godbe, s katerimi so omenjene fizične osebe dobile kredite, s tem denarjem pa nato zaprosile in od ministrstva za gospodarstvo tudi dobile evropska sredstva v višini skoraj dveh milijonov evrov. Nato pa so pristojni po nadzoru ugotovili, da je prišlo do hude zlora- be. Prenova dvorca, za katero naj bi se bila Betnava povezala z Vegradom, se je namreč ustavila, kljub temu pa so na ministrstvo še naprej pošiljali izplačilne zahteve, ki so bile po bese- dah Marjana Hribarja z ministrstva "nerealne, neresnične in v bistvu tudi zavajajoče". Kot je povzela televizija, naj bi bilo podjetje namreč zahtevalo denar za delo, ki ga sploh niso opravili. Hribar pa je za Pop TV potrdil, da so na poli- cijo podali ovadbe tako odgovornih oseb kot nadzornikov zaradi ponare- janja listin. Podjetje Betnava, ki je po podat- k ih Pop TV lansko leto končalo v rdečih številkah, naj bi dolgovalo denar tudi bankam. Denarja za vra- čilo evropskih sredstev nima, država pa nima vzvodov, da bi denar izterja- la. Ministrstvo po besedah Hribarja nima drugih garancij "kot te, da smo na sodišče dali predlog za izvršbo pre- moženja". (sta)