URN_NBN_SI_DOC-9CDBLN6R

Izhodišča raziskovanja uporabnikov 1. Z g o d o v in a online bibliografskih inform acijskih sistem ov sega kom aj kaj več kot četrt stoletja nazaj, njihov resnični ra z m ah pa se začenja ob koncu sed e m d ese tih let (1). V te časovne o p red elitv e so ujete tu d i štu d ije u p o ra b ­ niko v teh sistem ov, s tem d o d atk o m , d a le-te p o v so d nasto p ajo z za m u d o k akšnih d esetih let, ko se n a eni stran i naberejo izkušnje in je n a d ru g i stra n i že m ogoče del resu rso v o d teg n iti od p revladu jo čih organizacijskih in p ro ­ g ram ersk ih nalog. Svetovni kazalci o rasti inform acijske d ejavn osti n am kažejo, d a p ribližno d rž im o ko rak z razvojem (2). Slika 1 Rast števila podatkovnih baz, proizvajalcev in ponudnikov 10000 _ 8776 podat, baz 8000 . 6000 . 4000 2778 proizvajalcev 1691 ponudnikov 2000 ° cn o cn O Slika 2 Letna rast števila zapisov v podatkovnih bazah (v milijonih) 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 o CT> O un Slika 3 Online iskanja v ameriških knjižnicah 6319 mio zapiso 60 50 40 30 20 10 0 ocr> o oo B ibliografske baze p o d atk o v sicer pred stavljajo v letu 1994 26% vseh p o d a t­ kov n ih baz, m ed te m ko so leta 1985 predstav ljale še 57% vseh baz. Le 38 jezikov je, v k aterih so p ro izv ed en e svetov ne p o d a tk o v n e b aze in m e d njim i je p o G ale-u tu d i slovenščina. V sekakor govorim o o naglo rastoči in vse bolj razvejani dejavnosti, ki se im a za svoj razvoj zahvaliti up o ra b n ik o m in njihovim po treb am . U p o rab n ik zato