URN_NBN_SI_DOC-8ZP2ZFCX

Ko je Glazer začel po končanem visokošolskem študiju poučevati na m ariborski gimnaziji, je kmalu postal tajnik Zgodovinskega društva in njegov knjižničar. Zgodovinsko društvo, ustanovljeno leta 1903, se je namenilo znanstveno raziskovati preteklost Slovencev na Štajerskem. Za takšno raziskovanje pa mu je bila potrebna tudi ustrezna znan­ stvena literatura. Tako je v sklopu društva že ob ustanovitvi nastal zarodek znanstvene knjižnice, ki se je zlasti dopolnjevala z darovi pa tudi z zamenjavami za Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je izza leta 1904 izdajalo v Mariboru. Po osvoboditvi leta 1918 je v prizadevanjih, da bi se v Mariboru organizacijsko utemeljilo ali utrdilo slovensko znanstveno in kulturno delovanje, nastala iz knjižnice Zgodovinskega društva, Muzejskega dru­ štva in nekaterih zaseženih nemških knjižnic Študijska knjižnica v Ma­ riboru. Čeprav so se njeni idejni pobudniki trudili, da bi postala usta­ nova z državno podporo, jim to ni uspelo. Kulturno razgledani m ari­ borski občinski možje so leta 1923 prevzeli študijsko knjižnico kot mestno ustanovo in takšna je ostala vse do druge svetovne vojne. (O zgodovini njenega nastanka glej Janko Glaser: študijska knjižnica v Mariboru. Popravljen ponatis iz ČZN 1928. V M ariboru 1928.) Knjižnica se je razmahnila, ko je prišel vanjo leta 1926 za biblio­ tekarja prof. Janko Glazer, načrtno pa se je začela izgrajevati, ko je leta 1931 postal njen ravnatelj. Glazer je predvsem spravil v sistem do takrat heterogeni knjižni fond, ki je bil pridobljen v prvi vrsti z darovi. Poleg tega si je napravil načrt, s katerimi knjigami in revijami bi bilo treba knjižnico dopolniti, da bi smiselno opravljala nalogo pokrajinske študijske knjižnice. V njej je bilo prvenstveno mesto odrejeno za styriaca, slovenica in maribo- rensia. V dobrem poldrugem desetletju se je Glazerju posrečilo prido­ biti skoraj vso manjkajočo literaturo. Posebno ponosen je na pridob­ ljeni bogati fond časnikov (zlasti Slovenski narod, Slovenski gospodar in M arburger Zeitung), starejše slovenske literature in mnogih redkosti, tudi rokopisov. Rast knjižnice je še kar razvidna iz letnih poročil v ČZN (posebno za leta 1931—1940), čeprav ni katalogov, ker so bili med minulo vojno uničeni, in čeprav je od katalognih listkov ostalo le nekaj arhivskih kosov. Glazer je imel razpeljano mrežo zastopnikov, ki mu je na podeželju zbirala iskane publikacije. Dragocene dopolnitve je pošiljala tudi ljubljanska licejka pod vodstvom dr. Janka šlebingerja, m arsikatero redko publikacijo pa je Glazer nabral po antikvariatih, zlasti graških. Glazer si je že v začetku izdelal znanstveno osnovo, ki si je z njo uredil nabavo knjig in revij. Pregledal je zgodovino mariborskega tiskarstva (Janko Glaser: Zgodovina m ariborskih tiskarn. Slovenski tisk 1930), mariborsko časopisje (Janko Glaser: Prvi m ariborski časni­ 78