URN_NBN_SI_DOC-8Q8UJOSC

npr. v vzajemni katalog) isto funkcijo, kot jo imajo online bibliografski servisi v znanstveno-tehniškem informiranju oziro­ ma sploh pri prenosu podatkov, še posebej v mednarodnem pretoku, splošno poznanem kot TDF (=transborder data flow) (10). Glede strokovnih pristopov in večine tehničnih rešitev so razlike med OPAC katalogi in online bibliografskimi servisi največ v fine­ sah, saj je CPAC kot razvid stanja fondov določene knjižnice ali skupine knjižnic inherent!» bibliografska baza podatkov, funk­ cijsko, kot instrument knjižničnega poslovanja, pa sistem iskan­ ja podatkov, ki nastopa v integriranih konfiguracijah računalni­ ško podprtega knjižničnega poslovanja kot poseben programski modul (8,15). Različnosti se kažejo predvsem v krogu uporabnikov in v naravi vsebine samih podatkovnih zbirk. Značilno za OPAC je, da je lahko zelo pester glede na sestav, nivoje znanja in razpon po­ treb njegovih uporabnikov, zlasti, če je instaliran v splošno­ izobraževalni knjižnici. To vpliva tudi na tki. "jezik iskanja podatkov", ki mora biti izrazito uporabniško prijazen. V celine bibliografskih servisih so zajeti predvsem podatki o najbolj informativnih in aktualnih dokumentih (člankih, (pol)publikaci­ jah, patentih na tehničnih področjih itd.), ne glede na to, kje so dostopni, praviloma so disciplinarno ali problemsko definira­ ni oziroma omejeni, če so zapisi dokumentirani vsaj v enem sve­ tovnih jezikov, je njihova uporaba preko US' mehanizmov global­ na. OPAC katalogi prezentirajo primarno stanje in vsebino (izraženo z gesli ali klasifikacijskimi oznakami) fondov (predvsem knjig in serijskih publikacij) določene knjižnice. Odvisno od profila knjižnice so lahko vsebinsko zelo ozko zaključene (posebno pri specialnih knjižnicah), lahko pa so tudi, v drugi skrajnosti razpona, povsem univerzalne in s tem vsebinsko heterogene zbirke podatkov (značilne npr. za splošnoizobraževalne knjižnice). Za razliko od znanstvenotehniških online servisov so OPAC-i pomem­ bni in s tem tudi v uporabi predvsem na nacionalnih ravneh (kar je povezano oziroma pogojeno s funkcijo ugotavljanja prisotnosti in s tem hitre dostopnosti primarnih (pol)publikacij v določenem knjlžničnoinformacijskem sistemu ali delu le-tega), za mednaro­ dno potekajoči TDF so OPAC-i zanimivi samo, če so oblikovani kot online iskalni modul računalniško podprtih katalogov zelo veli­ kih knjižnic (nacionalnih, univerzitetnih).