URN_NBN_SI_DOC-8Q8UJOSC

Vedno večje procesime in pctmilne zmogljivosti računalnikov so konec šestdesetih, posebno pa še v sedemdesetih letih spremenile tudi načine dela z računalniki. Vnašanje instrukcij ali poizvedb s pomočjo luknjanih kartic je pričel vse bolj nadomeščati "dia­ log" z računalnike® neposredno s tipkovnice terminala, ki mu je sledil takojšen odgovor na zaslonu monitorja, kar je značilno za interaktivno oziroma, populameje, tudi "online” imenovano komu­ niciranje. Ustrezni sistemski in aplikativni programi omogočajo, da tak dialog z računalnikom ne vodi samo strokovnjak-računalni- čar (programer, analitik), temveč vsak uporabnik stroja, ki obvlada ustrezna, praviloma kar se da preprosta pravila. Te spremembe se odrazijo tudi v poslovanju računalniško podprtih knjižnic, v katerih se uvede online delo s podatkovnimi zbirka­ mi, t.j. katalogi, posebnimi bazami ali datotekami za kontrolo izposoje, oziroma, v najpcpolnejši obliki, z integriranimi si­ stemi, ki povezano pokrivajo vse funkcije knjižničnega poslova­ nja. Sprva se tako pogovarja z računalnikom ustrezno usposobljen knjižnični delavec, po potrebi s pomočjo računalničarja - posto­ poma se vključuje v katalog online tudi tki. končni uporabnik sam, brez poroči knjižničarja - pojavi se fenomen online javno dostopnega kataloga, ki ga v tujini po angleški kratici za "on­ line public access catalogue" imenujemo na kratko kar OPAC kata­ log oziroma najkrajše OPAC. DEFINICIJA, ZtfACAJ IN VLOGA OPAC-a OPAC katalog je seveda produkt tehnološko razvitega knjižničar­ stva. V svoji že kar klasični raziskavi "OPAC: uporabniški vme­ snik" ga definira Hildreth (8) kot tisti online javno dostopni računalniško podprti katalog knjižnice, ki je zgrajen in spro- gramiran tako, da lahko išče po njem tudi končni uporabnik brez pomoči knjižničnih delavcev - informatorjev. V sodobnih knjižni­ cah ozircma knjižničnih mrežah naj perspektivno sčasoma povsem in v celoti , tj. za kompletno zalogo gradiv, nadomesti tradici­ onalni kartotečni katalog. Iz definicije lahko razberemo, da opravlja OPAC v knjižnicah oziroma sploh v knjižničnoinfonnacijskih sistemih (če se vgradi