URN_NBN_SI_DOC-8NM8TZWS

Mete Pollak, Minke Pavlin, Marjane Lintner, Mace Matkovič, Eme Kramaršič. Spomni na prof. Minko Skabemetovo so živi in topli. Leta 1956 san prišla v njeno "delavnico", da bi me poučila o sistemu Bra­ illove pisave. Soba je bila njen dnevni prostor, opremljen s starinskim pohištvom; v vseh kotih, na mižali, po preprogah pa so stali v lepem redu z vrvicami prevezani kupi že prepisanih li­ stov. Nihče ne ve, koliko ur je presedela v tisti sobi pri pre­ pisovanju, kolacioniranju, korekturah, urejanju in pripravah za vezavo. Pri 74. letih je bila Skabemetova še krepka žena, sre­ dnje rasti z visokim Čelan, urejena in prijazna. V tistih nekaj urah mi je odkrila vso preprostost in genialnost Braillove pisa­ ve s sebi lastno natančnostjo. Do visoke starosti je prihajala v zavod na slovesnosti, se živo zanimala za naše delo in tudi sama neumorno delala za slepe. Zavod za slepo deco je bil med obema vojnama in med vojno (1922 do 1944) v Kočevju, 1929. so zavod zapustili vojni invalidi. Sola je bila trioodelčna: 1./2. razred, 3./4. in 5./6./7./8. razred, osnovna šola z obrtno nadaljevalno in gospodinjsko šolo. Skrb so posvečali glasbeni vzgoji kot terapiji, pcuku orienta­ cije, ročnemu delu in telesni vzgoji (razvoj je bil postopen). Kako pa je bilo z učbeniki v brajici? V tem obdobju je nastala Kobalova Početnica za pouk v 1. razredu. To je bil prvi sloven­ ski abecednik za slepe, izdala sta ga Učiteljska tiskarna in Društvo bankirskih zavodov v Ljubljani, tiskana pa je bila v Vzgajališču za slepe na Efcmaju 1924. leta. Uporabil je znake za palatale st, št, šč in tako izpopolnil Braillovo abecedo za slovenski jezik. 1922. leta je Josip Kobal uredil Čitanko za slepe za drugo šolsko leto v I. in II. delu, Izdanje Stamparije Nova Svetlost, Zemun - Aleksandrovo. Josip Kobal je bil upravi­ telj zavoda vse do preselitve v Kočevje 1922. leta. Drugih učbenikov ni bilo. Uporabljali so knjige za redne osnovne šole, prepisane v brajico; po nareku so jih prepisovali učenci višjih razredov. Kočevski zavod pa je imel vrste strokovnih knjig, ki jih je posredovala Mira Dobovšek, učiteljica v zavodu, kasneje dolgoletna ravnateljica (1929- 1963). 1929. leta je odšla na študijsko potovanje v dunajski in berlinski zavod za slepe in od tam prinesla prospekte za strokovne knjige iz tiflo- pedagogike.