URN_NBN_SI_DOC-8NM8TZWS

To je bilo dolga leta povezano z delan prof. Minke Skaberne, zlasti med obema vojnama, po osvoboditvi pa je naša družba po­ stavila slepe in slabovidne ljudi tudi v vzgojnem procesu kot enakovredne in enakopravne ljudi. Prof. Minka Skaberne (1882 do 1965), profesorica na učiteljišču v Ljubljani, je celih 47 let, vse od 1918. leta do svoje smrti, neumorno skrbela za prepisovanje knjig v brajico. S krogom slo­ venskih žena, prepisovalk, je ustvarila najprej knjižnico za potrebe slovenskih oslepelih vojakov v prvi svetovni vojni. Po enem letu dela so prepisale 60 del slovenskih pisateljev v 150 zvezkih (po 130 strani). Prepisana so bila dela J. Trdine, J. Jurčiča, I. Cankarja (pismo I. Cankarja M. Skaberne, soglasje za prepis njegovih del v brajico), J. Kersnika, F.S. Finžgarja, I. Tavčarja in drugih manj pomembnih avtorjev, za okus preprostih kmečkih fantov in mož, ki so oslepeli v prvi svetovni vojni. Z delcm so neumorno nadaljevale. Leta 1925, ob 100-letnici Bra­ illovega izuma pisave za slepe, je Skabemetova pripravila drugi tečaj za prepisovanje. Dal je 100 zvezkov predvsem beletristike. Vse te knjige so prišle najprej v last Zavoda za slepe v Lju­ bljani, ki so ga 1922. leta preselili v Kočevje, in ta knjižnica je postala prvo vzgojnoizobraževalno središče za slepe v Slove­ niji. Iz delavnice Skabemetove in kroga njenih prepisovalk - prosto­ voljk je imela v brajici knjižnica v Zavodu za slepo mladino leta 1965 (ob njeni smrti) skoraj 600 zvezkov del nad 100 dana- čih in tujih avtorjev. Med danačirai deli so slovenski klasiki, anenjeni že zgoraj, in dela iz NOB; dela B. Čopiča, spomini na partizanska leta itd. Izmed tujih avtorjev pa Andersenove pra­ vljice, Collodi, Gogolj, Hugo, Hemer, Kipling, Krilov, Mukerždi, Ostrovski, Puškin, Sienkievd.cz, Stevenson, Twain in zlasti ob­ širna dela Julesa Verna in drugi. In edini učbenik: Slovenska jezikovna vadnica od 1. do 4. razreda. Zabeležiti moram imena požrtvovalnih prepisovalk in način pisan­ ja. Pisale so na Braillovo tablico v negativu , od desne proti levi piko za piko. V letih po 2. svetovni vojni pa že na priro­ čni stroj za brajico v pozitivu. Na najstarejših knjigah, ki jih še uporabljamo, to so dela Jurčiča, Finžgarja, Trdine, Kersnika iz let 1918, 1919, 1920 in 1921 so zapisana imena prepisovalk: Evice Rupnik, Adele Planinec, Vladimire Perhavc, Tonice Pavlino­ ve, Franca šosterja, Franje Lundrove, Marije Jeglič, Albine Suščerjeve, Zofije Peterlin, Slave Milavec, France Suherjeve,