URN_NBN_SI_DOC-8EWQGTEG

Sam ostojna publikacija Knjižna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta starostije nastala n a osnovi rezultatov program ov, ki jih je avtorica izvajala sam ostojno oz. s sodelavci v Pionirski knjižnici v Ljubljani (enoti Knjižnice O tona Zupančiča) in na rezultatih poskusnega dela, kako knjižno vzgojo vključiti v vzgojnoizobraževalni proces v vrtcu in v razredno stopnjo osnov­ n e šole. N ačelno izhodišče avtorice je bilo, da ne p on u d i povsem izdelanih vzorcev knjižne vzgoje, am pak p redlaga sistem atično organizirano gradivo kot sp o dbu do za sam ostojno vzgojnopedagoško ustvarjalnost vzgojiteljic in učiteljic na podlagi dom iselnih predlogov oz. okvirnih m odelov, ki so obrav­ navani s strokovnega in m etodičnega vidika. Delo ni in ne želi biti teoretska razprava iz bibliotekarske stroke, m arveč priročnik iz prakse za prakso. V priročniku se sm iselno prepletajo prvine, ki so rezultat jezikovno-literam ih delavnic ter celostne estetske vzgoje otrok, s prvinam i specialnih m odelov knjižnične in knjižne vzgoje m ladine, kakršne je izdelala in še izdeluje sodobna bibliotekarska stroka na Slovenskem. N esporno pa je, d a je krovni vidik om enjenega dela povsem razvidno bibliotekarski vidik. (iz strokovnega m nenja dr. M arjane Kobe, ki ga je pripravila v postopku specialističnega izpita ge. Tilke Jamnik). 2. NAGRADA KALANOVEGA SKLADA 1995: S a š a ZUPANIČ Saša Zupanič, rojena 15.1.1969 v M ariboru, kjer je obiskovala osnovno in srednjo šolo, je leta 1994. leta diplom irala n a O ddelku za bibliotekarstvo FF. Istega leta se je na O ddelku za bibliotekarstvo zaposlila kot asistentka. Saša Z upanič je v diplom ski nalogi z naslovom Sistemi, osnovani na znanju na področju shranjevanja in iskanja informacij obdelala široko področje shranje­ vanja in iskanja informacij ter m ožnosti aplikacij m etod osnovanih na znanju n a tem področju. S tem eljitim in sistem atičnim študijem literature je pokaza­ la, da je tu d i tako razvejano in zaradi novosti relativno nekoherentno tem a­ tiko m ogoče zajeti v urejeno celoto, pri tem pa ne izgubiti n a strokovnosti in vsebinski popolnosti. V nalogi je uporabljena obsežna bibliografija (57 enot), v kateri najdem o predvsem m ed narodn o uveljavljena im ena. V teoretičnem delu naloge je prikazala sistem e, osnovane na znanju in pom em bnejša razi­ skovalna področja shranjevanja in iskanja informacij. V aplikativnem delu pa je opozorila na uspešnejše raziskovalne projekte, ki ponazarjajo m ožnosti in učinkovitosti uporabe m etod um etne inteligence na tem področju. Še posebej sistem atično se je lotila shem atičnih prikazov, v katere je vključila prim ere iz bibliotekarstva in tako lepo ponazorila teoretično razlago. 155