URN_NBN_SI_DOC-8E6GPNTH

leka Z ag re b , in Ivančiča Seder in A n a Bosanc, V elebit-Inform atika Z agreb). S em inar je organizaejsko vodila Christine Bossmeyer iz D e u t­ sche Bibliothek v F rankfurtu (ki je tudi dala prostore za izvedbo semi­ narja, je bila torej nekak gostitelj), idejno pa ga je vodila predsednica E L A G -a Paula G o o sen s iz belgijske nacionalne knjižnice (Kraljevske knjižnice A lb e rta 1.). Razpisana tem a je bila »knjižnica prihodnosti«, d elo pa je potekalo paralelno v okviru delovnih skupin (workshops) z zelo specializirano problem atiko , sodelujoči so se plenarno zbrali samo pri poročilih o n apredku pri uvajanju knjižnične avtomatizacije v posa­ meznih nacionalnih sredinah in pri predstavitvi 5 referatov, ki so povezo­ vali in povzemali p roblem atiko iz delovnih skupin. V delovnih skupinah so obravnavali tele teme: — u p o ra b o 4. generacije program skih jezikov pri računalniško p o d ­ prtih knjižničnih sistemih — preučevanje OSI aplikacijskih protokolov — informacijske servise knjižnice prihodnosti — tehnike za retrospektivno katalogizacijo — inteligentne vmesnike za podatko v ne zbirke — p roblem e pri preformatizaciji podatkov na sistem U N I M A R C oz. s tega sistema na druge M A R C form ate. Skupni referati in poročila m od erato rjev delovnih skupin so po k a ­ zali, da so v Z a ho d ni Evropi pri uveljavljanju avtomatizacije v knjižni­ cah ozirom a knjižničnoinformacijskih sistemih najbolj vroče tele teme: — prehod iz že obstoječih sistemov z zastarelo a p a ra tu rn o in p ro ­ gram sko o p re m o na sodobnejše konfiguracije in softverske rešitve (pri velikih, tj. nacionalnih in univerzitetnih knjižnicah) — uveljavljanje m ikroračunalnikov za avtom atizacijo knjižnic m a n j­ šega obsega z možnostjo njihovega vključevanja v vzajem ne računal­ niško p o d p rte knjižnične mreže — instrumenti za povezovanje v okviru nehom ogenih računalniško podprtih knjižničnoinformacijskih mrež, tj. takšnih, kjer se izm enju­ jejo podatki med različnimi računalniki z različno program sko o p re m o , predvsem možnosti, ki jih nakazuje uvajanje referenčnega m odela OSI in u poraba OSI aplikacijskih protokolov. Z a sem inar so bila razm nožena in razdeljena sam o poročila o te k o ­ čem n ap re d k u v posameznih sredinah, skupni referati so bili podani sam o ustno. A vtor tega poročila je sodeloval v skupini na preučevanje OSI (open system interconnection) aplikacijskih protokolov za vstopanje v baze p odatkov in prenos podatkov m ed bazami v računalniško podprtih