URN_NBN_SI_DOC-8ARQAWK4

od 10 do 15 odstotkov in ta k o doseči leta 1970 po rast od 40 do 60 odstotkov v p rim e rja v i z letom 1966, k a r zadeva fu nkcionalne in osebne izdatke. Investicijska sred stv a za knjižnice pa naj bi znašala do le ta 1970 400 do 450 m ilijonov za vse prim o rsk e občine. Seveda so g o rn ie številke pogojene z zm ogljivostm i sleherne kom une in n jim p ra v za p rav že prilagojene. P o treb e so dejansko velike in tu d i upravičene, predvsem zato, k e r se v vsem povojnem času nism o dosledno lotili, roko n a srce, n a jb rž n iti enega izm ed osnovnih vprašanj za razvoj knjižnic. R azum ljivo pa je, da zahteve zlasti v sedanjem obdobju, ko v d uhu reform e zavestno od stra­ n ju jem o d o sedan je deform acije, ne m orejo b iti tjav en d an . U pošte­ v ati m oram o, k ak šn a je n jiho va m aterialn a osnova, d a pač b ru to - p ro d u k t vseh prim o rsk ih občin ne presega 240 m ilija rd letno, upo­ števati, kaj vse ta re naše občine in kako se tru d ijo , da bi čim bolj uspešno prem agovale težave. V zadnjem času veliko govorim o o k v aliteti našega dela. V p r v rsti g re p rejkone za to, da našo d e ja v n o st posodobim o, da se otre­ sem o m etod, k i sp ad ajo v preteklost, in poiščeno nove, da obraču­ nam o ponekod s prakso, zaradi k a te re nam še zm eraj očitajo, da sm o »čitalniški«, da se resn eje lotim o dela v nem atičnih, šolskih in d rugih knjižnicah, da proučim o, če so ti naši »kovčki« še p ri­ m eren sistem dela, da začnem o sproščeneje sodelovati m ed seboj s tem , da se n a p rim e r odločim o za eno, v en d ar sposobno m atično knjižnico za dve ali več občin skupaj, saj niti k u ltu re n iti knjižnic ne m orem o zap irati v občinske m eje. D alje, da se res lotim o na p rim e r ideje o bibliobusih in podobno. Vse to in še m nogo drugega je lah k o nova k valiteta. K v aliteta pom eni predvsem večji posluh za p o trebe razvoja, pogum nejše ob raču n av an je z zastarelim in ne­ ko ristnim te r živahnejšo prizadev nost in v lag an je v tisto, k a r je res sodobno, k a r je bližje občanom in njihovim potrebam . K njižnice na P rim o rsk em so, k o t sm o dejali, v glavnem še dobro obiskovane, n a jb rž pa se ne m otim , če rečem , da je krog v glavnem isti in da je p rejk o n e zlasti m ladine še razm erom a m alo. Z našim k v alitetn im in sodobnim delom , s sodobno lite ra tu ro z vseh področij, od b ele tristik e do znanstvenih publikacij, širim o krog. Pojdim o n a specializacijo k njižnic tam , k ie r so m ožnosti, na do­ ločene oddelke. O rganizirajm o razstave, lite ra rn e večere, obiske av to rjev , k ra je v n e recenzijske ure, u trju jm o p ri občanih p re p rič a­ nje, da je knjižnica živ objekt, ob k aterem se bodo m orali k rh a ti m eči tistih , ki še danes tja v e n d a n govore o knjižnicah k o t o zap rtih pro sto rih »zakopancev v knjige«. Z a ta k e m anifestacije ni vselej nujno, da povabim o gosta, ki ga je tre b a drago plačati, saj im am o