URN_NBN_SI_DOC-7MZNP6HQ

vanju otrok, ampak tudi v spodbujanju k branju. Glede na znani pojav, da je danes šolski otrok velikokrat preobremenjen z učno snovjo, se sprašujemo, ali bo otrok, ki ga spodbuja k branju pretež­ no šola, doživljal branje kot svojo osebno potrebo ali le kot del šol­ ske obveznosti, ki jo bo, glede na svoj odnos do šole, izpolnjeval bolj ali manj vestno. Vsi knjižničarji, ki delamo v pionirskih oddelkih, poznamo pojav, ko nam v nekaj dneh poidejo vsi izvodi knjige, ki jo imajo otroci na programu za obvezno domače branje ali ka­ ko drugo bralno akcijo v okviru šole. Poznamo tudi veliko vnemo prvošolčkov v drugem polletju šolskega leta, ko v žeji, da bi pre­ brali kar največ knjig, natančno pretehtajo razmerje med likovnim in tekstovnim delom, da bi ne bilo preveč napora z branjem. Otrok tako prav gotovo ne doživlja knjige kot nekaj, kar si želi iz last­ nega nagiba, ampak se bolj vključuje v danes tako razširjeni proces prestižnega hlastanja, mimo lastnih resničnih potreb. Šole in knjižnice, ki delajo z odraščajočimi otroki, bi se morale jasno zavedati svoje osnovne naloge v odnosu otrok-knjiga. Mora­ le bi si prizadevati, da spodbudijo v otroku željo po branju in iska­ nju najrazličnejših informacij iz knjig, ker se edinole iz tega lahko razvije potreba po branju, ki postane z leti trajna lastnost njegove osebnosti. Ko bi delali tako, bi bili podatki v publikaciji Gregorja Kocjana »Knjiga in bralci« drugačni; ne bi navajali, da 47,6 odst. anketirancev iz Slovenije ni v letu dni prebralo niti ene same knji­ ge. Tako bi potreba po branju ne bila le osebnostna lastnost izo­ bražencev. Menim, da je knjiga tako univerzalna kulturno-civiliza- cijska dobrina, da bi jo morali uporabljati vsi sloji naše družbe. Zato je čas, ko otrok obiskuje osnovno šolo, najbolj primeren, da otroku privzgojimo potrebo po branju. Vemo, da je to možno le ta­ krat, kadar otrok doživlja knjigo kot nekaj prijetnega in ko je k njej spodbujen z več strani. Zato je zaželeno, da otroka hkrati usm erja­ ta h knjigi šola in knjižnica, toda vsaka iz svojega osnovnega izho­ dišča. Kot vemo, je namen obveznega šolanja in s tem namen šole, posredovati otroku potrebne tem eljne osnove za razum evanje člove­ kovih kulturno-civilizacijskih dosežkov ter naravnih pojavov. Izven- šolske knjižnice, nam enjene otrokom, sam ostojne pionirske knjiž­ nice ali oddelki v sklopu splošnoizobraževalnih knjižnic, pa imajo nalogo in namen, da otroku ponujajo v uporabo svoj knjižni fond, ga navajajo, da se zna orientirati po njem, kadar si želi razširiti znanje o tistem, kar ga osebno zanima ali zabava, čez okvir infor­ macij, ki jih je dobil v šoli. Iz tega seveda sledi, da bi knjižnice zu­ naj šol ne sm ele biti le bergla slabo razvitim šolskim knjižnicam in servis za nabavljanje knjig, kadar jih zmanjka v šolski knjižni­ ci ali knjigarni. Vsi vemo, da so knjižnice za mladino zam išljene kot