URN_NBN_SI_DOC-7EHMA56B

žijo še za kako leto v skladišča, če jih imajo, šele po dveh, tre h letih pride potem do končnega izločanja. S tem je postopek za knjižnico navadno zaključen, iz katalogov izločijo listke in odpis je p ri kraju . Menim, da je to prem alo. Vsaka knjižnica bi m orala, ko se odloči za končno selekcijo gradiva, vedeti, kje se to gradivo še nahaja, če ga bo kdaj za svoje bralce potrebovala, natančneje, na koga se bo obr­ nila, ko se bo v knjižnici pojavil uporabnik take publikacije, ki je knjižnica nim a več. N ajpogosteje uporabnik danes dobi odgovor, da knjižnica publikacije nim a. K valitetna usluga pač pade ali zraste s tem, da uporabnika ali po n ajk ra jši poti odpravim o ali pa m u v vsakem prim eru pom agam o do inform acij ali gradiva, ki ga išče. Ko govorimo o splošnoizobraževalnih knjižnicah kot o sistemu, govorimo p rav o tem. Povezovanje znotraj sistem a in m ed sistemi se m ora odražati v prak tičnih koristih knjižnic. Načela, ki smo si jih zastavili, bo treb a dopolniti s konkretnim i in jasnim i dogovori in jih tu d i izvajati. Le tako se bomo lahko vključili kot dejavnost v celovit knjižnično-inform acijski sistem , za katerega se upravičeno potegu­ jemo. Ne bi se spuščala v razp rav ljan je o izgrajevanju bodočega slo­ venskega knjižnično-inform acijskega sistem a, vendar menim, da bo sistem uresničljiv le, če ga bomo znali v vsakem posam eznem delu naše dejavnosti n arav n ati konkretno, z jasno vizijo o prednostih, ki nam jih tak sistem prinaša. Knjižnica 26(1982)1-2 103