URN_NBN_SI_DOC-7EHMA56B

sklopu drugih knjižničnih prostorov. Število čitalniških sedežev v mreži splošnoizobraževalnih knjižnic Slovenije je po statistiki iz preteklega leta še vedno izjem no skrom no, vsega 1880 sedežev, k a r pom eni glede na m ednarodne in naše stan d ard e nekaj več kot dese­ tino potrebnih sedežev. Zato smo se dogovorili, da bi z novo organizacijo dosegli bolj racionalen, predvsem pa kakovosten in enakom erneje razporejen dotok periodičnega tiska v knjižnice. O bveljal je predlog norm ati­ vov s skrom nejšim obsegom naslovov, kot so jih im ele do ta k ra t nekatere večje knjižnice, saj je bilo predvideno, naj bi splošnoizo­ braževalne knjižnice od I. do V. skupine nab avljale letno skupaj približno 6000 naslovov periodičnih tiskov, od tega pa naj bi jih uvrstile v tem eljni fond le okoli 5000. Bilo je nam reč določeno, da knjižnice III., IV. in V. skupine h ranijo časnike največ eno leto. Ta obseg naslovov, če bi bil dobro izbran, bi lahko pom enil v knjiž­ ničnem fondu splošnoizobraževalnih knjižnic dokaj močno bazo za potrebe knjižnično-inform acijske dejavnosti, seveda če bi bila v praksi izpeljana tako, kakor smo jo teoretično zastavili v konceptu razvoja splošnoizobraževalnega knjižničnega sistem a. V norm ativih smo se tudi opredelili, da bodo ves pom em bnejši periodični tisk d ru ­ gih jugoslovanskih narodov in narodnosti te r najpom em bnejšo tujo periodiko zagotavljale knjižnice v večjih središčih. To so knjižnice I. in II. skupine, ki imajo, razen nekaj izjem, zagotovljeno prisotnost vseh slovenskih periodičnih tiskov že z obveznim izvodom. Z n ak u ­ pom bi m orale zagotoviti še najpom em bnejše dvojnice slovenike, pe­ riodične tiske drugih območij Jugoslavije in tiste tu je revije in časnike, ki so za našo povezanost s svetom nujne. Vse druge knjiž­ nice bi im ele v svoji tem eljni zalogi le določeno število teh revij, glede drugih svojih potreb pa bi se povezale z najbližjim i knjižni­ cami p rvih dveh skupin. D om enjeno je bilo, da bo ves tekoči perio­ dični tisk, tako revije kot časniki v knjižnicah III., IV. in V. sku­ pine za uporabnike prostodostopen, m edtem ko bi bilo v prvih dveh skupinah prosto dostopnost do vsega periodičnega tiska zaradi bi­ stveno večjega obsega težko doseči. Te knjižnice bodo im ele nam reč tudi naloge za zadovoljevanje potreb širšega območja, zato bodo mo­ rale o h ran jan ju periodike posvečati večjo pozornost. Tu bo tudi glavnina inform acijske dejavnosti. Do neke m ere tako povezovanje in tak a organiziranost med knjižnicam i že delujeta, vendar lahko rečem, da sta še zelo skrom ni. Za načrtno in organizirano funkcioniranje pretoka tovrstnega g ra­ diva (ne le inform acij o gradivu) bodo med knjižnicam i znotraj si­ stem a potrebni trd n ejši dogovori, da ne rečem sporazum i, ki bodo 98 K n již n ic a 26(1982)1-2