URN_NBN_SI_DOC-6N50LZNW

Zaposlenost bo v Sloveniji še padala DANES Uroš Esih McAmnesty "Bolje je prižgati svečko kot preklinjati temo," je pred petdeseti- mi leti Peter Beneson, ustanovitelj organizacije Amnesty Internatio- nal (AI), za potrebe boja za človekove pravice paraf-raziral stari kitajski pregovor. Prižgana svečka, obdana z bodečo žico, je tako postala simbol te globalne človekoljubne organizacije. Od leta 1961 si prizadevajo za izpustitev zapornikov vesti, sojenje mučiteljem, zagotovitev pravice žrtvam, spreminjanje pravnih standardov in odpravo hudih zlorab človekovih pravic. V številnih primerih jim je uspelo. Nedvomno je AI človekoljubna organizacija, ki je na pravi strani zgodovine. V petdesetih letih obstoja je postala zares globalna organizacija s sedežem v Londonu in svojimi izpostavami po zemeljski obli. Hkrati pa je postala podobna restavraciji McDonald's. Po celem svetu, bodisi v Sahari ali v Sibiriji, ponuja isti meni in isti okus svojih hamburger jev, oprostite, isto košarico človekovih pravic. Z istim univerzalističnim - zahodnim in liberalnim - vatlom meri razvite in nerazvite, bogate in revne, črne, rumene in bele ter kristjane in muslimane. Če odmislimo ideale f-rancoske revolucije bratstvo, enakost in svoboda, ki se niso nikoli do konca uresničili, so človekove pravice razmeroma mlad koncept. Globalni mejnik v njihovem razvoju je bilo sprejetje splošne deklaracije človekovih pravic v generalni skupščini Združenih narodov leta 1948. Deklaracija našteva, da ima vsakdo pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti, nihče ne sme biti držan v suženjstvu, nihče ne sme biti podvržen mučenju, okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju, nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan ... Lepo in prav, a premalo. Vse to so namreč pravice individualistične- ga buržoaznega prava, ki lahko absolutno veljajo le za tiste, ki imajo denar, moč in vpliv. Zato svet danes potrebuje paraf-razo in redefinicijo človekovih pravic, AI pa spremenjeno optiko pri odkrivanju njihovih kršitev. Dobra ilustracija je, kar so ugotovili za Slovenijo. Največ kršitev človekovih pravic opažajo pri Romih in izbrisanih. Vsekakor drži, a to je le vrh ledene gore. Pod gladino neopaženi, a z jasno kršenimi človekovimi pravicami, ostajajo brezposelni, 115 tisoč jih je, revni zaposleni, ki se s svojim delom ne prebijejo čez prag revščine, in vedno večja množica zaposlenih, ki lahko le sanjajo o (človekovih) pravicah, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja. Sistem vseživljenjskega uče- nja dobiva pri nas vse večjo veljavo. Seveda, saj se nam obeta tudi vseživljenjsko delo! LEVO SPODAJ Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi navedla, da bo gospodarska rast v Sloveniji še naprej temeljila na izvozu. Inflacija bo visoka DARJA KOCBEK BRUSELJ (OD NASE DOPISNICE) Slovenija bo imela letos 1,9-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 2,5-odstotno, je v spomladanski go- spodarski napovedi, ki jo je pravkar objavila, ocenila evropska komisija. V primerjavi z lansko jesensko napoved- jo stopnje rasti za letos ni spremenila, za prihodnje leto pa jo je znižala za 0,1 odstotne točke. Inflacija bo v Sloveniji letos 2,6-odstotna, prihodnje leto pa 2,1-odstotna. V primerjavi z lansko je- sensko napovedjo je komisija občutno dvignila napoved inflacije za letos (za 0,6 odstotne točke). Proračunski pri- manjkljaj bo letos 5,8-odstoten, v letu 2012 pa 5-odstoten, meja v skladu z do- ločbami pakta stabilnosti in rasti pa je 3 odstotke BDP. Lani jeseni je komi- sija napovedala, da bo slovenski prora- čunski primanjkljaj letos 5,3, prihodnje leto pa 4,7 odstotka BDP. Gospodarska rast v Sloveniji bo po oceni evropske komisije še naprej te- meljila na izvozu, neto izvoz bo pred- stavljal polovico rasti BDP v letošnjem letu. V letu 2012 se bo prispevek izvo- za k rasti nekoliko zmanjšal, okrepil pa se bo prispevek domačega povpraševa- nja, napovedujejo analitiki evropske komisije. Skrb zbujajoča je napoved, da se bo letos v Sloveniji spet občutno zmanjšala zaposlenost, izboljševati se bo začela šele v prihodnjem letu. Stop- nja brezposelnosti bo po oceni komisi- je letos 8,2 odstotka, v letu 2012 pa 8 odstotkov. Plače bodo letos rasle zmer- no, večjo rast komisija napoveduje spet v letu 2012. Evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn je ob predstavitvi napovedi za EU in evroob- močje dejal, da se počasno okrevanje gospodarstva nadaljuje, a pri tem so ve- like razlike med državami članicami. Letošnja gospodarska rast v EU bo 1,8- odstotna, v letu 2012 pa 1,9-odstotna, v evroobmočju pa bo letos 1,6-odstotna, v letu 2012 pa 1,8-odstotna. Inflacija bo letos v EU kar 3-odstotna, v letu 2012 pa 2-odstotna, v evroobmočju bo letoš- nja inflacija 2,6-odstotna, prihodnje leto pa 1,8-odstotna. Evropska central- na banka (ECB) ocenjuje, da stabilnost v evroobmočju še zagotavlja inflacija, ki je malenkost pod 2 odstotkoma. Na velike razlike med državami članicami je Rehn opozoril tudi na področju brezposelnosti, saj je na Ni- zozemskem in v Avstriji brez zaposlit- ve le 4 oziroma 5 odstotkov ljudi, ki so sposobni za delo, v Španiji in baltiš- kih državah pa kar 17 do 21 odstotkov. Skrb zbujajoče je tudi, da bo še naraščal javni dolg držav. Letos bo v EU dosegel 83 odstotkov BDP, v evroobmočju pa 88 odstotkov. V zadnjih dveh do treh letih se je povečal za okrog 20 odstot- nih točk. Slovenski javni dolg ostaja daleč pod povprečjem EU, a narašča. Letos bo po oceni evropske komisije dosegel 42,8 odstotka BDP (lani je bil 38 odstotkov BDP), v letu 2012 pa 46 odstotkov BDP. Olli Rehn je prepričan, da bodo fi- nančni ministri članic evroobmočja in EU prihodnji teden dosegli dogovor o svežnju za pomoč Portugalski, čeprav je Finska za svoje soglasje postavila do- datne pogoje. Komisar pravi, da Finska ni postavila pogojev, ampak je podala konstruktivne predloge. Letošnje subvencije za mlade družine so lahko zadnje Subvencije mladim družinam za nakup stanovanja letos ostajajo nespremenjene, vprašanje pa je, ali bodo na voljo tudi prihodnje leto. Na ministrstvu za okolje možnosti ukinitve subvencije ne zanikajo na koncu druge rešitve niso našli, je obveljalo, da subvencije v nespreme- njeni obliki ostanejo zagotovo samo še letos. Na m i n i s t r s t vu za okolje n a m možnosti ukinitve subvencij niso za- nikali. Na izrecno vprašanje so n am odgovorili samo: "Ta trenutek zade- va še ni toliko dorečena, da bi o njej lahko povedali kaj več." Subvencije tistim, ki jih že prejemajo, sicer ni moč ukiniti, lahko pa bi ukinili nove javne pozive ter tako preprečili naraš- čanje teh, ki prejemajo subvencijo. To bi bilo sicer možno samo s spremem- bo ustrezne zakonodaje. Za to pa (za zdaj) znotraj vlade ni večjega navduše- nja, in sicer vsaj dokler se ne zagotovi neki drug inštrument, ki bi mladim olajšal dostop do stanovanja. Pojavlja pa se tudi ideja o sprejetju konkretnej- še strategije. Ministrstvo za okolje sicer že načr- tuje spremembe na področju stano- vanjske problematike. Tako naj bi se Stanovanjski sklad iz javnega skla- da preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo v večinski lasti države. Ta nova družba bi se imenovala Nepre- mičninska investicijska družba in bi imela dvotirni sistem vodenja, sklepa- la pa bi lahko tudi javno-zasebna part- nerstva za izvajanje stanovanjskih storitev v javnem interesu. Kapital Stanovanjskega sklada pa bi se prene- sel na novo družbo. SAMO TRTNIK Pogovor med tremi ministrstvi, za okolje, za razvoj in za finance, je sicer za letos rešil višino subvencije mla- dim družinam za prvo reševanje sta- novanjskega vprašanja. Ministrstvo za okolje je sicer predlagalo, da se višina subvencije razpolovi, ker bi v nasprotnem primeru morala država zaradi večjega zanimanja v ta namen nameniti skoraj še enkrat več denarja. Na koncu pa so omenjena ministrstva sklenila, da bo v novem javnem pozi- vu, ki bo objavljen najkasneje do 30. junija, višina subvencije ostala 300 evrov na družinskega člana kot prejš- nja leta. Ministrstvo za finance pa naj bi ministrstvu za okolje vendarle za- gotovilo dodatni denar. Ravno zato, ker t a k š en sistem subvencioniranja (vsako leto po 300 evrov na družinskega člana na leto za največ osem let) vsako leto zahte- va vedno več proračunskega denarja, obstaja možnost, da bo letošnji javni poziv tudi zadnji. Država je namreč s težavo izplačala že vse subvencije za lansko leto. Prvi javni poziv je sicer izšel leta 2007. Omenjena tri ministrstva so na- mreč razpravljala tudi, ali so takšne subvencije sploh smiselne. Razprav- ljali pa so tudi o drugih možnostih, s katerimi bi pomagali mladim druži- n am pri nakupu stanovanja. Ker pa Ker je stanovanjska problematika mladih vladi vsako leto v večje breme, bi država finančno pomoč za njeno reševanje preprosto ukinila. (Sašo Bizjak) Kriminal izgnati, gospodarstvo pognati Državni pravobranilci, ki pred sodiš- či, od slovenskih do strasbourškega, in pred upravnimi organi zastopajo državo, so imeli včeraj svoj dan v Ma- riboru. Dvajset let imamo pravobranil- stvo v samostojni Sloveniji in že osmo leto je svoj dan praznovalo v odsotno- sti pravosodnega ministra, je pred pra- vobranilci navrgel generalni državni pravobranilec (slabo leto je na tem po- ložaju) Boštjan Tratar. Naj je pravni sistem pri nas v krizi ali ne, je rekel, pravo mora izpolnjevati svojo ključno f-unkcijo: preprečevati in razreševati mora spore, ki so v krizi le še dodat- na zavora. Ni vse v kazenskopravni re- presiji, pravi prvi mož pravobranilcev, vprašati se je treba tudi, kaj bo nastalo na primer na pogoriščih številnih steča- jev, kjer pravobranilstvo vse pogosteje prijavlja terjatve. Pregon gospodarskega kriminala da, se strinja Tratar, toda tudi: nov zagon gospodarstva, ob razrešenih številnih civilnopravnih sporih. Državnim pra- vobranilcem je govoril tudi slovenski sodnik na Splošnem sodišču EU Miro Prek. (va) Vrtačnik bo tudi Fišerjev namestnik Spričo kadrovskih možnosti precej pričakovana je odločitev novega general- nega državnega tožilca Zvonka Fišerja, da pravosodnemu ministru za svojega namestnika prihodnjih šest let predlaga vrhovnega državnega tožilca Mirka Vrtačnika. Minister Aleš Zalar ga je včeraj imenoval. Vrtačnik vodi kazenski oddelek vrhovnega državnega tožilstva, na katerem je do povišanja v najviš- jega tožilca v državi delal tudi Fišer, zdaj pa je med tožilci tega oddelka prejš- nja generalna državna tožilka. Bil je že namestnik Barbare Brezigar, zdaj pa je še pred enim šestletnim namestništvom. (va) Boštjan Tratar včeraj v Mariboru, pred državnimi pravobranilci, kijih vodi. (Igor Napast)