URN_NBN_SI_DOC-6CPWUQXQ

Knjižnica 41(1997)2/3 1. Uvod Mnogi menijo, da je odgovor na vprašanje, kako motivirati ljudi, sila preprost in naj bi se glasil približno takole: človek dela zato, da bi si pridobil denar. Če bi ta trditev držala, potem bi človek delal le toliko več, kolikor več možnosti bi imel za pridobitev denarja. Sprejemljivejša je trditev, ki pravi, da človek dela zato, da bi zadovoljil svoje potrebe. Motivacijski faktorji ali sredstva za zadovoljitev potreb zaposlenih so dokaj različni: vrednote, navade, kultura, vzdušje, medsebojni odnosi, statusna razmerja, itn.. Pri motiviranju pa je najpomembnejše, da imajo ljudje potrebe. Če teh nimajo, potem niso aktivni pri doseganju svojih in organizacijskih ciljev. 2. Nekaj besed o javnih zavodih Delovanje javnih zavodov posredno ali neposredno zadeva vsakega člana družbe, kajti človekove potrebe po javnih dobrinah so večje, kot pa so njegove možnosti, da jih zadovolji s svojimi lastnimi sredstvi. Da bi lahko posamezniki zadovoljili tudi tiste potrebe, kijih s svojimi sredstvi ne morejo zadovoljiti, se v družbi oblikujejo javne ekonomske politike. Z njimi družba prerazdeljuje sredstva in omogoča boljše zadovoljevanje posameznikovih potreb po zdravstvenih storitvah, izobraževanju, kulturnih in drugih javnih dobrinah. Za delovanje javnega sektorja, katerega področje je širše od tistega, ki ga pokrivajo javni zavodi, države porabijo veliko sredstev, v Združenih državah Amerike letno tretjino, v naši državi pa skoraj polovico bruto domačega proizvoda. V javni sektor države praviloma vključijo tiste dejav- nosti, ki jih na tržni način ni mogoče opravljati ali pa ne v zadovoljivi meri (problem socialno šibkejših slojev), so pa za obstoj družbe nujno potrebne. Javni zavodi so zadolženi za realizacijo določenega dela posameznega na- cionalnega programa (kultura, visoko šolstvo, itn.), ki ga določi parlament in z njim postavi temeljni cilji delovanja javnih zavodov. Parlament z državnim proračunom določi tudi sredstva potrebna za realizacijo nacional- nega programa. Nekateri javni zavodi, med katere sodijo tudi osnovne šole in splošnoizobraževalne knjižnice, so financirani iz dveh virov, in sicer iz državnega proračuna (plače) in proračuna lokalne skupnosti (materialni stroški).