URN_NBN_SI_DOC-5QI2C1KC

Cankar, Ivan. Bobi. 1909, Ljubljanski zvon 138 h a u C a n k a r : R o b i . „ Ne jej preveč, Peter, da bo kaj ostalo!* „ V z e mi robec, Peter, da b oš z a v i l !" „Največji b ob prinesem tebi, Francka, in i cukroin bo potresen Г P od klancem je postal, Imdo je bil truden. „ Ne p o j d em d o m ov . . . v gozd p o j d em , . . pa zmerom dalje, dokler ne pridem do L j u b l j a n e. T a m so drugačni ljudje, visoke hiše so tam, tudi škof je tam . . . In kadar bi Imel vsega zadosti, bi se povrnil velik g o s p od in bi rekel'. „ T a ko se je zgodilo, pa sem šel, da v am prinesem bobov polno skledo in celo š p e h o v k o !" Krenil je v s e n o ž e t , t am pa je legel v travo, ker je bil truden; v travo je skril obraz in je zajokal. Tiha senožet ga je slišala in slišal sem ga jaz - . . nocoj, ko se prvikrat zapeli z v o n o vi . . , Ne v gozd ni šel in ne v L j u b l j a n o; obrisal si je solze, da bi jih ljudje tie videli, iti se je vrnil v klanec. Na pragu je stala mali, „ K a ko je bilo, Peter? Kaj nisi nič prinesel?" Na prag je prišla Francka. „ K aj nisi nič prinesel, P e t e r ?" Peter se je nasmehnil, „ K a k or sem rekel, Francka, tako sem storil. Prinesel sem ti največji b o b, še s cukrom je potresen ! fl Dal ji je bob, blagodišeč, rumen, s cukrom potresen, „Jedel sem, mati, in pil; vzeti pa nisem m o g e l, veliko g o s p o de je bilo tam i' 1 „Res bi se ne s p o d o b i l o !" je rekla mati, „ S a mo da si jedel in pil! . . . Oče je prinesel pečenke od Stržinarjevih, pa te nismo čakali!" Peter je stopil v izbo- Na mizi so bili šc krožniki in na oče- tovem je ležala lepa mastna kost. Sedel je na posteljo, roke je vprl ob kolena, glava mu je klonila g l o b o ko in mrzel pot mu jc p r i l i I na čelo. Lačen je bil. — T a ko sem ga videl nocoj, ko so prvikrat zapeli glasovi. Ugledal s em g a lani osorej 111 letos pred pustno nedeljo. Takrat, ko je stal v veži in potem ko jc sedel na posielji, ui imel tiste d o l ge zakrpane suknje. N o c oj jo je imel, ko sem ga ugledal v mraku v svoji i z b i; pre romal je pač d o l go pot iu noči so hladne . . . 5 1 Digitalna knjižnica Sloveniji