URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

Občina "izumila toplo vodo" ob županovi zemlji DANES Aleš Kocjan alovo zadoščenje V V 1 Magnus Berglund - tisti novinar finske nacionalne televizije, ki si je drznil v oddaji Resnica o Patrii obtožiti nekdanjega slovenskega premierja Janeza Janšo prejema- nja podkupnine - bo moral umakniti izjavo, da je famozni 'J' v oddaji Janez Janša in da ga je Patria podkupila. Še več, Janši bo moral plačati 15.000 evrov odškodnine. Tako je v imenu ljudstva odločilo okrožno sodišče v Ljubljani. A v resnici ta sodba in odškodnina nista voda na mlin nekdanjemu premierju, ki je v ločenem sodnem postopku še vedno obdolžen poskusa spreje- manja daril za nezakonito posredovanje. Berglundova zgodba, da je Janša vpleten v korupcijski škandal, namreč prav te dni na polno zaganja slovenske sodne mline, ki se ne ukvarjajo z Berglundovimi navedbami, pač pa veliko huje - s skorajda identičnimi ugotovitva- mi organov pregona treh evrop- skih držav. Zato včerajšnja sodba ne prinaša resnejšega epiloga v zadevi Patria, še manj pa zadošče- nja nekdanjemu premierju. Sodišče namreč ni ugotovilo, da je Berglund lagal. Ravno nasprotno! Sodišče meni, da je imel finski novinar utemeljen razlog verjeti v to, kar je poročal. Še več, sodišče navaja, da je bil javni interes za poročanje o tej zadevi očiten. Težava, na katero je naletel Berglund, je le dejstvo, da si pravico obsojanja ljudi še vedno prisvajajo sodišča. Novinar niti ob največji stopnji prepričljivosti dokazov, na katere se opira, ne more in ne sme izreči sodbe. Ker mediji tudi niso poklicani, da svoje navedbe dokazujejo, nimajo razloga, da nekoga obtožijo kaznivega dejanja. Je pa naloga medijev odkrivanje težav in nepravilnosti. In prav je, da nanje opozorijo. Zato bi moral Berglund na podlagi navedb svojih virov in na podlagi pridobljene dokumen- tacije izpeljati drugačne zaključke. Lahko bi, denimo, zaključil, da obstaja velika verjetnost, da je Patria podkupila Janšo. Ali pa, da je na podlagi zbranih informacij mogoče kaj takega sklepati. Dogajanje, povezano z iskanjem "prave resnice" o Patrii ostaja torej še vedno nadvse kontradiktorno. Po eni strani je Janša dosegel, da mora Berglund umakniti svojo izjavo. A je to zadoščenje jako jalovo. Ne le zato, ker je Janša uspel le v enem odstotku odško- dninskega zahtevka, temveč predvsem zato, ker s tem še vedno ni dokazal, da Berglundova izjava ni resnična in da je nedolžen. To zgodbo bo javnost še spremljala. In zadnjo besedo bo reklo sodišče, ne mediji in ne politika. Zdaj, ko v pogovorih zraven še ni vlade, katero stališče med sindikati in delodajalci bo zdaj prevladalo?! Slovenjegraški župan in skorajšnji poslanec Matjaž Zanoškar in direktorica njegove občinske uprave sta kupila parcele v območju termalnega kompleksa, ki naj bi ga gradila njuna občina, s spremembami namembnosti pa je njihova vrednost poskočila v nebo. Zanoškar trdi, da jih je kupil pred tem, vseeno pa je občinskim svetnikom prikrival, da je zemlja v njegovi lasti VASJA JAGER Župan mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar ima dobre razloge, da se po izvolitvi v državni zbor na Listi Zorana Jankovica oklepa svo- jega stolčka in se bori za odpravo ne- združljivosti županske in poslanske funkcije. Zanoškar je namreč lastnik dela zemljišč, ob katerih naj bi občina zgradila termalni kompleks, kot župan pa bi imel še naprej pregled nad izvaja- njem projekta, zaradi katerega bo cena njegovih nepremičnin še dodatno po- skočila. Ob tem pa ni edini visoki funkcionar slovenjegraške občine, ki ima v lasti dragocene parcele; svoj košček zemlje si je pravočasno priskr- bela tudi direktorica njegove občinske uprave Lidija Požgan. "Okolica, v katero bodo postavlje- ne Terme Slovenj Gradec, je idealna za razvoj zdraviliškega turizma. Zrak, ki je zasičen s kisikom in gozdovi, deluje na človekom organizem in s tem na počutje blagodejno. Oddaljenost od mesta in cestnega vrveža omogoča mir, na katerega ljudje v vsakodnev- nem stresu in hitenju pozabimo, ga pa nujno potrebujemo," piše v predstavi- tvi projekta na spletni strani občine Slovenj Gradec. Ustreznost lokacije načrtovanih term je med prvimi pre- poznal ravno njen župan Zanoškar, ki je od prejšnjih lastnikov kupil 2600 kvadratnih metrov veliko parcelo, ki je del okolice bodočega termalnega kompleksa. "Samo" nova cesta ali apartmaji? Glavni del term naj bi stal na zemlji, ki je v lasti domačina Vinka Škodni- ka, ki se ukvarja s kmetovanjem. Leta 2008 je bila njegova zemlja razdeljena na štiri dele, vsi pa sestavljajo lokaci- jo novega občinskega projekta; en kos 12.12.2011 - 10:36 i UMUKISUnGME Redni izpis iz zemljiške knjige čas izdelave izpisa: 12.12.2011 - 10:36:25 Matjaž Zanoškar (Igor Napast) je ostal v lasti Škodnikovih, največje- ga je kupila občina, dve parceli pa sta pristali v lasti fizičnih oseb: župana Zanoškarja in njegove desne roke, di- rektorice Požganove. Oba naj bi pre- dlog za vknjižbo lastništva podala na isti dan, vendar se je Zanoškar kot for- malni lastnik svojega novega zemljišča v kataster vpisal z 22. aprilom letos, Požganova in njen mož pa tri mesece kasneje. Kot rečeno, naj bi jedro term in hoteli stali na parceli, ki jo je kupila občina, vendar so tudi sosednja ze- mljišča del zaključenega prostora. "Ne drži, da bodo terme stale na moji zemlji. Občina ima že 15 hektar- jev, več kot dovolj parcel, da postavi kompleks," nam je zatrdil Zanoškar. Na vprašanje, ali ne bodo na bližnjih zemljiščih in njegovi zemlji morda vendarle urejali parkovnih površin, kolesarskih in pešpoti, cest in druge infrastrukture, pa je odgovoril: "No ja, morda bo čez njo tekla kakšna cesta." Kot je razvidno iz odloka o spremem- bi prostorskega načrta, ki ga je občina Slovenj Gradec sprejela konec okto- bra 2009, pa je območje načrtovanih term precej širše od 15 hektarjev in zajema skupno površino 29,48 hek- tarja; vanjo po določbah odloka spada celotna nekdanja Škodnikova parcela torej tudi tisti del, ki je v Zanoškarje- vi lasti. Dokument navaja tudi, kaj naj bi se gradilo "v gozdu nad hotelskim kompleksom", torej v smeri župano- vega zemljišča apartmajsko naselje, ki "predstavlja nadaljevanje nastanitve- nega programa". Datuma kupčije se ne spomni V času, ko je Škodnik prodajal zemljo, je bila ta vredna okoli osem evrov za kvadratni meter; toliko je po naved- bah iz zapisnikov občinskega sveta zanjo odštela občina. Vsaj tako je na zboru vaščanov Šmiklavža 12. aprila 2007 trdil Zanoškar in poudaril, da je po njegovem zemlja vredna še manj, okoli evro za kvadrat. Seveda pa se je od takrat spremenila njena namemb- nost iz kmetijske v zazidljivo in cena je poskočila v nebo; danes bi bilo za kva- dratni meter parcel, na katerih bodo stale slovenjegraške terme, menda tip nepremičnine: 1 -zemljiška parcela vir ID znaka: 1 -zemljiški kataster IDznak: 861-93/3-0 parcela št. 93/3 k o. 861 - DOBRAVA PRI SMARTNEM (ID 4555758) ID osnovnega položaja: 8528523 vrsta osnovnega položaja: 101 -vknjižena lastninska pravica delež: 1/1 imetnik: 1. EMŠO: 0910951*""""" 1 osebno ime: Matjaž Zanoškar naslov: Iršičeva ulica 005, 2380 Slovenj Gradec začetek učinkovanja vpisa imetnika 22.04.2011 09:46:00 omejitve: ID omejitve čas začetka učinkovanja vrsta 12035111 01.01.1849 00:00:00 612 - zaznamba - urejanje prostora 10890296 01.01.1849 00:00:00 407 - vknjižena služnost stanovanja m ^ dodatni opis: Vloženo 02.03.1949,Dn.št. 148/49 Na podlagi odločbe o dedovanju z dne 04.12.1948, O 521/48-9 in zapuščinskega dogovora z dne 03.12.1948,0 521/48-8 se vknjiži služnost dosmrtnega brezplačnega stanovanja za čas samskega stanu ali vdovstva v korist imetnika pravice. imetnik: o EMbO: osebno ime: naslov: z a četek učinkovanj a vpi s a ime zvez a - I D osn o v n ega po l ožaja: pod a tekni vpi e an Antonija Skodnik Dobrava 5 Potem ko občin a ni uvel j av lj ala predkupne pravice, je slovenjegraški župan Matjaž Zanoškar kot fiz i čna oseba kupil zemljo ob načrtovanih termah, ki ji je po spremembah namembnosti vrednost poskočila. potrebno odšteti okoli 30 evrov. To pomeni, da bi lahko Zanoškar za svojo nepremičnino iztržil okoli 78.000 evrov. Vendar župan zatrjuje, da v posel ni vstopil s špekulativnimi nameni in da je parcele nabavil šele potem, ko so že postale zazidljive. Na vpraša- nje, kdaj točno se je s Škodnikom pričel pogovarjati o prodaji in koliko časa je minilo od sklenitve kupčije do njene pravnomočnosti v zemljiški knjigi, pa je odgovoril, da se ne spomni datuma: "Presenetili ste me med vožnjo in vseh podatkov seveda nimam v glavi." "Zakaj bi komu polagal račune?" Po podatkih iz katastra je bila 30. sep- tembra 2008 sklenjena darilna po- godba, s katero naj bi parcele dobile novega lastnika; njegovo ime ni nave- deno. A tudi če je zemljišča kupil/pri- dobil po spremembi namembnosti, je Zanoškar sklenil dober posel z more- bitno gradnjo ceste bi se njihova vre- dnost bržkone še povečala. Ob tem vse do danes župan in nje- gova direktorica občinskemu svetu kljub mnogim pozivom nista poja- snila, v čigavi lasti je lokacija načrto- vanega kompleksa oziroma parcele okoli nje. "Seveda nas je zanimalo, kdo so lastniki. Sam sem zato večkrat zahteval od župana, da nam poda ustrezno poročilo, pa ga do sedaj nismo dočakali. Da je del zemlje v njegovi in direktoričini lasti, sem iz- vedel šele sedaj od vas," nam je zatr- dil občinski svetnik Jurij Šumečnik iz stranke SD. Zanoškar pa odgovarja, da pač ni njegova dolžnost, da bi komur- koli pojasnjeval, kaj počne s svojim denarjem (čeprav je kot ostali funk- cionarji zavezan poročanju o svojem premoženju). "Če bi jih res zanimalo, kdo je la- stnik parcel okoli term, bi vedno lahko pogledali v zemljiško knjigo." Svetnik Šumečnik nam je še pojasnil, da je ves postopek urejanja potrebnih podlag za začetek izvajanja projekta tekel "nenavadno hitro." Sam je že pred časom predlagal, da bi občina na par- celah okoli termalnega kompleksa, ki so tudi postale zazidljive, uveljavljala predkupno pravico. Vendar predlog ni bil sprejet in zemlja je pristala v župa- novih rokah. Za jasne prioritet in drugačno varčevanje Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Danilo Turk deli poglede z ministrstvom in vrhom vojske o neustreznem krčenju obrambne malhe ALEŠ KOCJAN Slovenski obrambni sistem je že od za- četka krize izpostavljen nenehnemu varčevanju in krčenju sredstev. Po besedah obrambne ministrice Ljubi- ce Jelušič za investicije ni več denar- ja. "Kaj naj naredi obrambni sistem z vidika obveznosti doma in v med- narodnem okolju, da se bo lahko še naprej razvijal? Zdaj že tri leta ne mo- derniziramo obrambnega sistema." S to mislijo se je včeraj obrambna mini- strica Jelušičeva obrnila na predsedni- ka republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Danila Turka, ki je na- stopil pred poveljniškim zborom Slo- venske vojske in spregovoril o aktualnih temah, ki zadevajo sloven- ski obrambni sistem. Kar za 37,5 milijona evrov je iz- gubil obrambni sistem samo po za- dnjem rebalansu proračuna. In zdi se, da je prav na to v svojem predavanju želel opozoriti predsednik in vrhov- ni poveljnik Turk. Vse omenjeno je po njegovem prepričanju resen faktor, saj odločilno vpliva na delovanje sis- tema. Razvoj je tudi po oceni predse- dnika resno ohromljen, saj gre kar 72 odstotkov obrambnega proračuna za plače. Poudaril je, da si je treba ta hip zastavljati vprašanja, do kod lahko gre varčevanje obrambnih sil in obramb- nega sistema ter zlasti, kako ublažiti negativne posledice nižanja obramb- nih sredstev. Pri tem je ponudil razmislek o večji vključenosti Slovenije v gospo- darsko sodelovanje z državami čla- nicami Nata na vojaškem področju in izpostavil tudi potrebo po oživljanju domače obrambne proizvodnje. Zatr- dil je, da je v preteklosti že pisal pred- sedniku vlade in opozoril na težave, s katerimi se med krizo sooča obramb- ni sistem. "Načini tehnike varčevanja niso dali tehtnih rezultatov. Nismo se dovolj dobro dogovorili, kaj je var- čevanje, ko govorimo o javni porabi. Nismo se odločili za jasno definira- nje prioritet in zaporedij, v katerih je treba najti tudi možnost investicij. In- vesticije niso le čisti izdatek, temveč tudi vir rasti in delovnih mest. To bo ena prednostnih nalog nove vlade," je menil Turk. V svojem nastopu je ocenil tudi sedemletno članstvo v zvezi Nato in poudaril, da smo lahko z doseženim zadovoljni. Tako s stopnjo integrira- nosti v zavezništvo kot tudi z ravnjo naših obveznosti v okviru zavezni- štva. "Pričakovali smo višjo stopnjo nacionalne varnosti. Nato nam to zagotavlja." Po besedah predsednika smo pričakovali tudi, da bo Slovenija v Natu vključena v soodgovornost in soodločanje pri kriznih območjih in varnostnih vprašanjih. "Verjamem, da imamo nekaj dobrih rezultatov, še posebno na področju vključenosti v mednarodne misije in operacije, pa tudi v smislu političnega opredelje- vanja Nata do Balkana, ki je za našo varnost pomembno sosedstvo. Tudi v odnosu z Rusijo je prišlo do nekate- rih pozitivnih premikov in Sloveni- ja je v tem smislu dobro integrirana," ocenjuje Turk. Informacijski eZK Nepremičnina Plombe: stran 1 od2 LEVO SPODAJ