URN_NBN_SI_DOC-5LA88457

Šolska kronika • zbornik • 1 • 2007 114 tokratnim dodatkom o njeni podrejenosti ne le šoli Šmartno, marveč prav tako krajnemu šolskemu svetu Šmartno. Po pričakovanju se občina Golavabuka s tem ni mogla strinjati in se je s pritožbo obrnila na dunajsko cesarsko kraljevo šolsko ministrstvo, to pa jo je av- gusta 1897 zavrnilo. Na podlagi tega je okrajni šolski svet spet zahteval od občin- skega, naj se ravna po prejšnjem naročilu o ureditvi zasilne šole. Temu se pač ni bilo mogoče izogniti, ker je postalo očitno, da na prostoru med Šmartnim in Mislinjo v šolski mreži Mislinjske doline še ena šola zares manjka. Medkrajevni spori so se nadaljevali in vmes je spet posegel slovenjegraški okrajni šolski svet z imenovanjem izvedenske skupine, ki naj od končno ponujenih dveh gradbišč odloči izbiro. Izkazalo se je, da sta bili obe slabi in takšna je bila tudi izbrana lo- kacija previsoko na Pohorju in brez vode. Kaže, da je vse to razvodenelo voljo občine Golavabuka in po letu 1897 se njen predlog ne omenja več. Države propadajo, šolska mladina pa živi in z njo nenehna potreba po šola- nju. Za avstrijskim cesarstvom sta propadla še jugoslovanska kraljevina in ‘tisočle- tni’ nacistični nemški rajh, ne da bi se pojavilo kaj novega za dodatno šolo v Mi- slinjski dolini, dokler ni Turiška vas šele v socialistični Jugoslaviji leta 1950 konč- no brez kakršnih koli zapletov dobila svojo šolo. S tem nas seznanja prvi ravnatelj nove šole (in ravnatelj osnovne šole Šmartno) Edvard Rössner s svojim podrob- nim vpisom v kroniko šmarške šole za šolsko leto 1950/51: Na drugem pripra- vljalnem sestanku 8. septembra 1950 so starši izrazili željo po ustanovitvi šole, ki naj bo pod vodstvom šole v Šmartnem. Že takrat so izvolili prvi šolski svet s pred- sednico Ivanko Vošner. Prvič so se sestali že 12. septembra, da so pripravili vse potrebno za novo šolo in njena prva dva razreda. ‘Dne 16. IX. 1950 je izdal Okraj- ni ljudski odbor Slovenj Gradec odločbo pod štev. 909 / 1 za ustanovitev eksku- rentne šole Turiška vas s pričetkom rednega pouka 18. IX. 1950. Svečana otvori- tev je bila 24. IX. 1950 ob navzočnosti predstavnikov Okrajnega LO s predsedni- kom tov. Skrlovnik Ivom, poverjenikom za prosveto tov. Simončič Vojkom idr.’ Samo sprašujemo se lahko, kaj je torej navedlo šmarškega domačina akademika dr. Ivana Gamsa, da je leta 1980 v geslu Turiška vas Krajevnega leksikona IV ob- javil: ‘Šola od leta 1962’ s pristavkom, da deluje v stavbi iz leta 1931. Naša pri- pomba: V letu te objave šola že tri leta ni več delovala. Žal je bila leta 1995, ko je ista Državna založba Slovenije objavila novo izdajo Krajevnega leksikona Sloveni- je, zamujena priložnost, da se napaka, od kdaj je v Turiški vasi šola bila, in po- manjkljivost, do kdaj je delovala, popravita, vendar to navsezadnje ni presenetlji- vo, ker geslo Turiška vas v novem Leksikonu šolstva sploh več ne omenja, takšna omemba pa je v njem nasploh silno redka izjema, kar je torej ob popolnejši vse- binski zasnovi Leksikona 1980 osupljivo siromašenje nove izdaje, saj je pravi smi- sel novega ravno v tem, da naj bo v vsakem pogledu boljše od starega. Po sklepu sveta šole je bila opravljena rajonizacija za obe šoli (danes to po- meni določitev šolskega okoliša) s prerazporeditvijo prvih učencev iz šmarške