URN_NBN_SI_DOC-5GT39LPE

kar seveda ni res. Avtor se nam za te spodrsljaje oddolži tako, da he- liogr[afiran] razglasi samo in edino za slovensko kratico ... Mednarodne besede oz. kratice, torej besede la­ tinskega ali grškega izvora, so sploh problem zase, saj je težko zagovar­ jati mnenje, da je docfent] znan in uporabljan pojem oziroma kratica samo v 8 jezikih, med njimi ne v srbščini in slovenščini, nasprotno pa habil[itiran] samo v slovaščini in poljščini. Podobne težave so še npr. pri transkripcija, -ibiran] in trans- lit[eracija, -eriran], ki so splošno znani in sprejeti termini technici. Pripomniti moramo, da navaja avtor razmeroma mnogo kratic za korporacije in politična oblastva, prav tu pa bi pričakovali širšo iz­ biro in več akribije. Tako npr. FNO ni Narodnoosvobodilna fronta, tem­ več Front nacionalnog oslobodenja; vprašljivo je FSRJ za SFRJ; za SES [!SEŠ = srednja ekonomska šola] je običajneje ESŠ itd. Vprašljivo je, ali ima smisel navajati kratice a. d., d. z o. j., d. z o. z., g., gdč., gg. [ak­ cijska družba, družba z omejenim jamstvom oz. zavezo, gospod, gospo­ dična, gospodje], saj so zastarele in za katalogizacij sko prakso kaj malo pomembne. Kot slovenske so na­ pačno navedene kratice: br[oj], g[o- dina], isprfavljen], kaz[neni] zak[o- n(ik)], lic[enca] c[yslo; lužiško], nasl. strfanica], prištamp[an], razš. izd[a- nje], red[akcioni] odb., Sfkopski] F[ilozofski Ffakultet], sl. na nasl[ov- noj] str[anici] itd. Pravilno je st. za »starejši«, ne pa za »stoletje« in »stolpec«; napačno je razrešeno do­ polnjenje] — prav: dopolnil, dopol­ nitev. Če pomeni avtorju gor. le »gorenjski« in ne tudi »gornji« (po SBL je to sploh kratica za »goriški«), potem bi pri dol. moral imeti tudi »dolenjski« in ne samo »dolnji«, kar — mimogrede — ni hrvaška beseda, saj bi se sicer glasila »donji«. Glede prevodov v nemščino pripomnimo, da AP ni »autonomes Gebiet«, tem­ več »autonome Provinz«; bohoriči­ ca] ni »Fraktur«, saj je ta pojem ozko vezan na gotsko pisavo, tem­ več bi bilo primerneje »nach A. Bo­ horič genannte Schriftart«; domn. avt. ni »unbekannter«, marveč »ver­ mutlicher Verfasser«; jubil. št. ni »Sondernummer«, marveč »Fest- nummer«. Od povsem bibliografskih kratic pogrešamo dajn[čica], metfel- čica] in še marsikatero drugo. Na sploh je Görnerjev slovar ob­ sežno in solidno delo, ki bo z obi­ ljem podatkov prav gotovo odlično rabilo v knjižnični praksi, to pa je bil — slednjič — tudi njegov namen; glede naših pripomb pa dodajmo, da niso mišljene kot kritika, pač pa kot dopolnila in opozorila, saj vemo, da — prosto po Horacu — nihil est ex omni parte perfectum. Vasja Sterle 156 Knjižnica 19(1975)1-4