URN_NBN_SI_DOC-5EAMEPHN

Tile dve tem eljni in še nekaj podobnih osnovnih nerešenih v prašanj (financiranje šolskih knjižnic na ravni republike; klavrno stanje knjižnih fondov v šolskih knjižnicah; neuresničeni standardi — tako glede g radiva kot kadrov — glede na resnične razm ere v šolskih knjižicah) je bilo vzrok in povod soočenju knjižničarjev šolskih in splošnoizobraževalnih knjižnic Koroške krajine, dne 29. o ktobra 1977 v m arksistični bralnici S tudijske knjižnice na R av­ nah. K oroški knjižničarji, združeni v D ru štv u koroških knjižničar­ jev R avne na K oroškem, ki zaobjem a občine Ravne na Koroškem, P ra v o g ra d , Slovenj G radec in Radlje ob Dravi, že dalj časa ug otav­ ljajo, da so pri svojem vzgojnoizobraževalnem delu nepovezani, neenotni — in zato prem alo učinkoviti. Mesec knjige je bil dobro­ došla priložnost za sklic delovnega posvetovanja o temi, ki je že dolgo njihova A hilova peta. Tako so se tega oktobrskega dne polno­ številno zbrali k njižničarji šolskih in splošnoizobraževalnih k njiž­ nic, pridružili pa so se jim še ra v n a te lji osnovnih in sredn jih šol, p re d stavn ik i K u ltu rn e skupnosti R avne na Koroškem, občinske izo­ braževaln e skupnosti, aktiva Zveze kom unistov delavcev v k ultu ri in pre d sta v n ik Z avoda za šolstvo SR Slovenije iz organizacijske enote D ravograd, tovariš Miroslav Faletov, ki je vsem šolam poslal priporočilo, da se posveta udeleže. Stališča in sklepi, ki so jih koroški knjižničarji na posvetu iz­ zvali in zavzeli, so trd n i in jasni, kažejo voljo in moč, da se v čim- krajšem času nerešeni problemi n ačrtno in sistematično (z medse­ bojnim sodelovanjem in s pomočjo družbenopolitičnih in k ulturn ih organizacij) rešijo in udejanijo v praksi. D ruštvo koroških k njižničarjev bo prvi a k te r tega dogajanja: dajalo bo pobude, reševalo problem e po svojih močeh in pristojno­ stih in spodbujalo vse občinske izobraževalne in k u ltu rn e skupnosti, c!a bodo čimprej sklenile sam o u pravn e sporazum e o n ak u p u dobre in p otreb ne m ladinske lite ra tu re v mreži kra je v n ih splošnoizobra­ ževalnih in šolskih knjižnic. S e m in ar za k njižničarje šolskih knjižnic v mesecu feb ru arju 1978 bo d ru g a naloga, ki so si jo zadali člani društva. Na posvet bodo povabili tovarišico M arjano Kobe, bibliotekarko in pedagoško voditeljico Pionirske knjižnice v Ljubljani, ki bo s svojimi dolgo­ letnim i izkušnjam i in strokovnim znanjem pripomogla, da bo sem i­ n a r uspel. V ta nam e n bo d ruštvo z anketo priskrbelo podatke o sla n ju v šolskih knjižnicah K oroške krajine. K atalog opravil delavcev v šolskih knjižnicah je tre tja naloga d ruštva. Na osnovi tega vre d n o te n ja naj bi vsi šolski knjižničarji pridobili status pedagoškega delavca. Seveda pa bodo šole v bodoče m orale v svojih p rog ram ih dela p redvidevati tudi delavca s profilom