URN_NBN_SI_DOC-4LSP5P7R

DANES Samo Trtnik Pismo z vsebino Janez Janša je s pismom, ki ga je v petek poslal predsednikom štirih strank SLS, NSi, Lista Virant in Desus, bitko med njim in Janko- vičem za položaj mandatarja izenačil. Če si je pred tem Zoran Jankovič še upravičeno prisvajal naziv najverjetnejšega mandatar- ja, je čez božične praznike postal samo verjeten mandatar. V kolikor Janši uspe poenotiti vse omenjene politične stranke, bo Jankovič bitko zagotovo izgubil. Oteževalna okoliščina za nekda- njega ljubljanskega župana je tudi, da ima Janša pri takšnih koalicij- skih pogajanjih lažjo nalogo kot on. Vse omenjene stranke razen Desus imajo namreč veliko sorodnih ideoloških pogledov, saj so vse del tako imenovanega desnega bloka. Tudi pri kadrov- skem delu bi imel Janša lažjo pot, saj ne gre pričakovati, da bi SLS, NSi in Desus imeli nemogoče zahteve. Tako se mora dejansko Janša uskladiti samo z Listo Virant. Ker sta NSi in SLS že zavrnili Jankovičevo povabilo, ker je to v Pogledih Slovenije storil tudi Karl Erjavec, je pravzaprav to pismo bržkone namenjeno predvsem nekdanjemu Janševemu tesnemu sodelavcu Gregorju Virantu. Potem ko mu je ta, po mnenju SDS, pred volitvami "zaril nož v hrbet", je s tem pismom dejansko dobil nekaj, česar Janša ne daje rad, še eno priložnost: odloči naj se, ali je del desnega oziroma pomladnega ali levega bloka. Vedno bolj jasno namreč postaja, da bo v bitki za premierski položaj zmagovalec tisti, ki bo na svojo stran pridobil Virantovih osem poslanskih glasov. Potem bodo politične razmere tako jasne, da se bosta tudi Desus in SLS lažje odločala, ali velja vstopiti v koalicijo ali ne. In Virant se te svoje odločilne vloge tudi zelo dobro zaveda, zato v pogajanjih tako z Janšo kot Jankovičem postavlja zelo visoke pogoje. Tudi nemogoče, kot je vodenje finanč- nega ministrstva, čemur se v finančno zahtevnih razmerah težko odreče katerikoli mandatar. Vse to pa kaže, da zmagovalec dvoboja za oblast ne bo najboljši, ampak najslabši. Ne tisti, ki bo imel najboljši program, ampak tisti, ki ima višjo toleranco oziroma tisti, ki je za prevzem oblasti pripravljen prodati največ. Ta bo v tej bitki s časom namreč prej popustil Virantovim zahte- vam, ga sprejel v koalicijo in postal novi predsednik vlade. Le, če tega ne bo pripravljen storiti nihče od njiju, bo slovenska politika morala poiskati tretjo osebo in spet, neverjetno, se tu omenja krog okoli Viranta. Da, relativna zmaga na volitvah je res relativna. Nekateri so predlagali, da bi včerajšnji praznik kar odpra- vili. Saj smo zaradi Evrope vse manj samostojni, mi sami pa vse manj enotni. LEVO SPODAJ Krik upora "neimenovanega protestnika" Revija Time za osebnost leta 2011 razglasila "neimenova- nega protestnika". To je bil čas, ko so se postavili nastavki za dolgotrajni boj za spremembe v družbi. Globalni upor se je razširil tudi v Slovenijo MATIJA STEPIŠNIK Preplavili so mesta, trge, ulice, ave- nije. Zavzeli so simbolne točke fi- nančnega kapitalizma, šli so proti diktatorjem, ki so jih ropali člove- kovih pravic in temeljnih svoboščin. Protestniki. Ljudje, največkrat anoni- mni, "no name" člani množice, ki je iz- ustila krik vsakega upora: "Dovolj je!" 17. decembra lani se je zažgal Moha- med Al Bouazizi. Iz obupa, zaradi po- polne brezperspektivnosti v režimu, ki je okrutno teptal državljane. Ogenj upora je švignil po arabskem svetu. Nekaj kasneje je bil sprožen še global- ni val nasprotovanja izkoriščevalske- mu kapitalizmu. Dominaciji elite, ki je globalni finančni sistem ugrabila za zasebne interese. Za tiho diktatu- ro enega odstotka neizmerno bogatih, ekonomskih in političnih zmagoval- cev. Proti podjarmljeni množici 99 odstotkov. Zato so se uporniki, s pre- novljeno, prebujeno socialno zavestjo in zahtevo za bolj neposredno politič- no emancipacijo, združili v globalni fronti, povezani v gibanje 15 okto- ber. Od Madrida, Aten, Rima, Londo- na, prek Ljubljane, Dunaja, Frankfurta do New Yorka. Tudi Moskve in Jeruza- lema. V ameriški reviji Time so zapi- sali, da si ni mogel nihče predstavljati, da bo samosežig tunizijskega uličnega prodajalca spodbudil proteste, ki bodo strmoglavili diktatorje in sprožili glo- balni val nasprotovanja: "Protestniki letos niso le izražali nezadovoljstva, ampak so spremenili svet." Gibanje je imelo močan solidarnostni odmev in je sprožilo premisleke o potrebi po radikalnih spremembah družbenega reda. Diktat vsemogočnega trga "En odstotek proti 99. Potrebno bi bilo veliko interpretativne samovo- lje, če bi želeli vse vstaje, ki so se zgo- dile v nedavni preteklosti, spraviti na to formulo, vendarle pa se ji je uspelo dotakniti resnice," pravi raziskovalec s FDV, tudi sam udeleženec gibanja 150 Aleksander Sašo Brlek - Slaček. Kolikor so si vstaje v arabskem svetu, Evropi, Ameriki in na Kitajskem raz- lične v ciljih, organizacijskih oblikah in strategijah delovanja, so si tudi so- rodne v tem, da na različnih ravneh naslavljajo različne simptome istih globalnih trendov. Od konca 70. let je, kot opozarja, svoj zmagoviti pohod začela ideja o vsemogočnosti trga. Brlek postavi kontekst: "Danes čutimo posledice tega zgrešenega razvojnega modela: deregulacija finančnega sek- Q Kolikor so si vstaje v arabskem svetu, Evropi, Ameriki in na Kitajskem različne v ciljih, organizacijskih oblikah in strategijah delovanja, so si tudi sorodne v tem, da na različnih ravneh naslavljajo različne simptome istih globalnih trendov torja je destabilizirala ekonomijo in prispevala k nastanku trenutne krize, hkrati pa finančni oligarhiji podelila neverjetno moč, svobodni trg je ljudi razslojil, realni dohodki so v razvitem svetu bolj ali manj stagnirali, politič- no odločanje pa se je vse bolj prena- šalo na telesa onkraj demokratičnega nadzora (IMF, Svetovna banka, Evrop- ska komisija)." Tunizija in Egipt kot sprožilec globalnejšega protesta "Kot sprožilec globalnejšega protesta je mogoče obravnavati protestniški gibanji v Tuniziji in Egiptu, v kate- rih je bil zaradi njunega pomanjkanja naravnih virov v največji meri uvelja- vljen neoliberalni program," razmi- šlja mednarodni politolog dr. Primož Šterbenc. In protesti v arabskem svetu so spodbudili ljudi v drugih delih sveta. Vendar pa je nujno dodati več kritičnih pomislekov, pravi Šter- benc. Prvič, ljudje v Tuniziji in Egiptu niso protestirali zgolj proti nevzdr- žnim socialnim razmeram, temveč tudi za uveljavljanje človekovih pravic oziroma proti avtokraciji. Vendar pa med konceptoma človekovih pravic in socialne pravičnosti obstaja laten- tna napetost; prvi je izrazito indivi- dualističen, drugi pa kolektivističen. "Indikativno je, da vplivne zaho- dne strukture poudarjajo zgolj 'boj za demokracijo in človekove pravi- ce' v arabskem svetu, ne pa tudi boja za večjo socialno pravičnost." Milan Zver, evropski poslanec (SDS/EPP), sicer politolog, se strinja, da so Sever- noafričani sprožili nov demokratični val, obenem pa pasivnemu Evropejcu pokazali, kaj je državljanski pogum. V EU bo po njegovem prihodnje leto zaznamovalo sindikalno gibanje. Sam bi sicer "tvegal tezo, da se vstaja civil- ne družbe zgodi na vsako generacijo oziroma približno na dve dobri dese- tletji. Torej ima vsaka generacija svoje junake." Novo obdobje nastajanja zgodovine Sociolog dr. Rudi Rizman meni, da leto 2011 predstavlja novo obdo- bje "nastajanja zgodovine". A ob tem opozarja, koliko let trdega politične- ga boja in tudi žrtev je bilo potrebnih, da je prišlo do prevrata v avtoritar- nem sistemu, ki se je skliceval bodisi CIRIL HORJAK na socializem bodisi na komunizem. Ali pa kako dolgotrajen je bil boj za dr- žavljanske pravice in proti vojni v Vie- tnamu v ZDA. "V kratkem času smo bili priča za- menjavi vrste avtoritarnih arabskih režimov, strah in negotovost pa sta se medtem naselila tudi v glave pre- ostalih samodržcev. Tudi v tako ime- novanem demokratičnem svetu se vladajoče elite čedalje bolj zavedajo, da bo potrebno družbeno bogastvo deliti na bolj pošten in pravičen način. Seveda pa bo za to, da se bo kaj takega zgodilo, potreben stalen in dolgotraj- ni pritisk od spodaj. Globoka kriza je dober dokaz za to, da so se motili tisti, ki so po letu 1989 pripisovali kapita- lizmu skoraj božanske lastnosti," meni Rizman. Pošasti odvzeti hrano Vsem protestnikom je skupno spo- znanje o razrednem boju, ki ga je en odstotek bogatih napovedal 99 odstotkom vedno bolj osiromaše- nim državljanov, meni Rizman. Zver se ne strinja in poudarja, da so bili upori v Kairu in Tripolisu za svobo- do, denimo v New Yorku in Madridu proti finančnemu kapitalizmu: "Prvi so bili za nekaj, drugi so bili predvsem proti. Dejstvo je, da sta kapitalizem in demokracija organsko povezana sistema." Po Šterbencu se zdi, da pro- testniki v ZDA in Evropi ne razumejo (dovolj), da je neoliberalna paradigma zelo celovit oziroma kulturni feno- men, proti kateremu se je nujno boje- vati celovito: "Pošasti bi bilo potrebno odvzeti 'hrano'. V tem smislu je neu- strezno, da protestniki želijo prodreti prek internetnih omrežij in celo face- booka. Prav internet je namreč eno od orodij, prek katerega se izjemno po- spešeno uveljavlja 'depolitizacija poli- tike' oziroma 'politika kot življenjski stil', o čemer lucidno govori Fran- kfurtska šola." Internet Dr. Primož Šterbenc, politolog mednaro- dnih odnosov: "Če protestniki prek internetnih omre- žij dvignejo milijon ljudi po svetu, pa hkrati izgubijo mi- lijardo in več mladih, ki ob internetu postajajo individualizirani in brezču- tni roboti. Nisem prepričan, da je pred kratkim umrli Steve Jobs svet zares 'naredil mnogo lepši', kot poudarjajo njegovi sodelavci in dominantna glo- balna medijska mašinerija." Globalna raven Dr. Milan Zver, evropski poslanec (SDS/EPP), polito- log: "Protestniki z neposredno akcijo ne morejo ničesar spremeniti. Lahko pa vplivajo na odločeval- ce in oblikujejo javno mnenje, ki mu potem sledi politika. Nismo tako daleč, da bi stvari spre- minjali na globalni ravni. Ne obstaja resna globalna organizacija, ne obstaja globalna civilna družba." Politična zavest Dr. Rudi Rizman, soci- olog: "V tem letu se je rodila nova arhitek- tura politične zave- sti tako v globalnem k ot n a c i o n a l n em okviru, ki pošilja jasna sporočila vla- dajočim politikom, da po stari poti ni več mogoče naprej in da so nujne spre- membe v prid večine. Vsa ta geograf- sko in politično različna gibanja se tudi učijo drug od drugega, posnema- jo metode političnega boja in tudi upo- rabljajo isto informacijsko tehnologijo." Bojni krik Aleksander Sašo Slaček - Brlek, komunikolog: "Gibanjem je uspelo usmeriti pozornost javnosti na razkorak med močjo peščice in zategovanjem pasov za veliko večino, hkrati pa graditi oblike odločanja in delovanja neposredne demokracije in solidarnosti. Toda ne smemo si delati utvar, da je moč globalne oligarhije že načeta. Kar smo slišali, je bil bojni krik. Njegova glasnost ne pove dosti o izidu bitke, ki jo komaj začenjamo."