URN_NBN_SI_DOC-3PUW9BAN

processed in order to be able to meet the most diverse needs o f their users and to disseminate information. I found Slovene publishing production worth studying because o f partial state­ ments which emerge in our public that this production is on European level, so it could be harmlessly reduced. I collected published statistical data on publishing production in Slovenia for 1988 and for the last decade. Then I checked these data with those for some European countries in order to see the situation of Slovene publishing production compared with European and Yugoslav ones. Knjižna produkcija slovenskih ali v Sloveniji nastalih tiskov 1988 Produkcija slovenskih ali v Sloveniji nastalih tiskov, ki je bila v NUK bibliografsko diseminirana, je znašala v letu 1988 skupaj 2.057 naslovov, od tega 1.999 knjig in brošur, ostali naslovi pa zajemajo kartografsko gradivo, kasete, plošče in drugo. Iz kompleta naslovov knjig in brošur je bilo v priporočilni set A CKST vključenih 848 ali 42,4% naslovov. Kaj to pomeni, ni težko oceniti. Za SIK je tako majhen izbor uporabnega gradiva katastrofalen, saj širokega spektra njihovih uporabnikov s tem niti približno ni mogoče zadovoljiti. Poleg tega je vprašljiv še izbor znotraj A seta CKST, kjer je analiza pokazala, daje celo vtem okviru skoraj polovica gradiva za SIK manj uporabnega. Tu gre velikokrat za ponatise, za razno trivialno literaturo, za slabe prevode in kič, zlasti pri mladinski, oziroma otroški literaturi, tiskani zunaj Slovenije itd. Upoštevati je potrebno, da je za knjižnice manj uporabna tudi literatura v tujih jezikih, ki se tiska v Sloveniji in te je v slovenski založniški produkciji cca 15%. V letu 1988 je ta produkcija znašala 305 naslovov. Število naslovov v slovenščini, ki se tiskajo zunaj Slovenije, pa je zanemarljivo, saj znaša v posameznih letih po oceni cca 1-2% letne produkcije. Bibliografsko obdelana knjižna produkcija izven seta A v kompletu CKST za leto 1988 je znašala nadaljnjih 1.151 naslovov ali 57,6%. To so tiski, kijih SIK redkeje nabavljajo, prihajajo pa v celoti v SIK regionalnega pomena oz. tiste knjižnice, ki prejemajo obvezni izvod. Ta preostali del vsebuje predvsem ožje specializirano strokovno literaturo, priročnike in učbenike, gradiva s simpozijev, razstavne kata­ loge, razne spominske publikacije, tiskane disertacije in drugo. Pregled števila naslovov v Sloveniji tiskane knjižne produkcije, ki sem jo struktu­ rirala po UDK sistemu, kot se uporablja tudi v statističnih pregledih za področje knjižničarstva v UNESCO Statistical Yearbook, pokaže naslednjo sliko: