URN_NBN_SI_DOC-3FRQCKV2

podala zaključen prikaz referenčne službe. Strokovnjaki za infor­ m atiko ugotavljajo, da je prav referenčni proces v knjižnici tisto področje, ki bi ga bilo potrebno znanstveno preučiti pri uvajanju avtom atike v inform acijske službe.2 Ni dovolj, da poznamo zako­ nitosti stroja, potrebno je poznati procese, ki se odvijajo med upo­ rabnikom in bibliotekarjem — inform atorjem , poznati je potrebno naravo človeških vprašanj. Veliki nerešeni problem i avtom atizacije inform acijskih služb so tisti, ki tem elje na situaciji referenčnega de­ la. K ljub tem u svojega referata ne bom poglabljala v tej smeri, am ­ pak bom nanizala le nekaj vidikov in problemov, kakršni se pojav­ ljajo pred knjižničarji v letu 1975, ko razm išljajo o problem ih in­ form acijske službe v knjižnicah. Knjižnice sodijo poleg arhivov med klasične ustanove, ki po­ sredujejo inform acije. O srednja funkcija knjižnice je kom unikacija. Nemški bibliotekar Rolf K luth3 postavlja bibliotekarstvo kot vedo v inform acijsko-kom unikacijsko znanost, v sklopu katere je, pravi, bibliotekarstvo sploh možno obravnavati kot znanstveno disciplino. K luth uporablja, ko govori o knjižnici, m oderne izraze inform ati­ ke, ki pa v bistvu povedo le to, da je knjižnica v celoti inform acij­ ski center, česar smo se bibliotekarji vedno zavedali. Za svet okrog nas pa mesto knjižnice v kom unikacijskem procesu ni samo po se­ bi razum ljivo. N ačrti za inform acijske sistem e in INDOK službe pu­ ščajo knjižnice ob strani. Nova inform acijska znanost, ki ima v raznih k rajih sveta različna im ena4, določa knjižnici funkcijo skla­ dišča. Z inform acijam i in njihovo uspešno kom unikacijo, ki so za funkcioniranje m oderne družbe potrebne, kot je za telo kri, knjiž­ nice skoraj nim ajo zveze. Ali je to res? Zdi se mi, da bi v tem refe­ ratu, ki k ar trik ra t v naslovu ponovi besedo inform acija, bilo po­ trebno iskati odgovor na to vprašanje. Saj prav nemoč, ki nastaja v knjižnicah zaradi njihovih nejasnih nalog v inform acijskih siste­ mih, onemogoča norm alno vraščanje knjižnic v nacionalne infor­ m acijske sisteme. Potrebno je, da osvetlim vzroke za tren u tn i po­ ložaj knjižnic v kom unikacijskem procesu in pokažem na dolžnosti, ki jih im ajo knjižnice do svojih uporabnikov, predvsem tiste v knjižničnem sistem u univerze. Č eprav bom o inform acijskem siste­ mu neprestano govorila, nikakor ne mislim postavljati izhodišč ali celo shem za njegovo izgradnjo. Pričakovali bi, da bi nam analiza pom ena besede inform acija najh itreje pojasnila nesporazum e. Žal pa ni tako. Beseda, ki jo ta ­ ko pogosto uporabljam o celo v vsakdanjem govoru, nim a natančno določenega pomena. A nalizirati besedo inform acija pa bi pomenilo samo razv rstiti vse pomene, ki jih im a v raznih strokah in teorijah. Za nas je m atem atični pomen, ki ga daje besedi teorija inform acij,