URN_NBN_SI_DOC-2XFOTUBC

kegu dola bd morale biti tako po­ polne, da le-to sploh ne hi smolo limeti priloge »ispravke grešaka«; vendair navajajo popravki v naši UDK samo za taiblice 62 napak. A. Leitner omenja v svoji oceni naše UDK (Vjesnik hibliotekara Hrvat- ske, VI, I960, hr. 1—2, str. 69—71), da je opazil poleg napak, navede­ nih v popravkih, v samih tablicah še okoli 300 drugih niaipak, za kar pripisuje kritik glavno odgovor­ nost korektorjem. Ker pa so na­ vedene napake predvsem stvarne­ ga značaja (»više ili marnje netočno prevedena mjesta«), pade odgovor­ nost zanje prvenstveno na preva­ jalce in urednike. Poudariti je namreč treba, da pomanjkljivosti naše UDK niiso zgolj tehničnega značaja (kair hi težko, pa vendar še nekako prenesli), mairveč da je naša UDK tudi po strokovni plati premalo soliidina. Navedena dejstva že dovolj utemeljujejo to trditev, podkrepi pa naj jo še bežen spre­ hod po predmetnem kaizalu, kjer se bom omejil zgolj na kazalke, redvsem zato, kor kažejo le-te iz- ljučno na odgovornost uredni­ škega dela pri izdaji naše UDK. Ze A. Ijoitner je v svoji kritiki opozoril na neko osnovno težavo, iin sicer, da so naše tablice le pre­ vod trijezičnih taiblic, pa zaradi tega v njih ne najdemo pojmov, ki so v zvozi z našo državo, ker jih pač originalni tekst mirna. V ka­ zalu je Jugoslavija omenjena sa­ mo s pomožnim krajevnim vrstil­ nikom, Srbija, Ilrvaitska, Slovenija in Makedonija le v zvezi z jezikom in književnostjo, Bosna iin Herce­ govina ter Črna gora pa sploh ni­ sta omenjeni. Jasno je, da bi v ju­ goslovanski izdaji UDK vse to mo­ ralo biti. Zdi se pa tudi, du Med­ narodni inštitut za dokumentacijo (FID) ne hi mogel imeti pomisle­ kov glede take razširitve oziroma adaptaaije prevoda. V tej zvezi opozarjam na poročilo N. Brumen o madžarski izdaji UDK (Knjižni­ ca, 1V/1960, str. 120—121'), kjer be­ remo celo o Tazšiiritvah fizikal no­ žem!jopisnih vrstil nikov za mad­ žarska gorovja in reke, (243.373) ter (282.243.742); beremo pa tudi, da je FID te predloge sprejela. Mne­ nja pa sem, da bi se stvar lahko uredila tudi brez FID, in sicer /. uporabo posebnih kazalk v kaza­ lu. Imenujem jiih posebne zato, ker ne bi kazale na sorodno geslo (kot splošne kazalka), marveč narav­ nost na virstiinik; posebne pa bi bile tudi zato, ker nakazanega vr- stilnika v tablicah ne bi bilo (ob predpostavki, da se tablice le pre­ vedejo iin ne razširijo). Na podoben način bi kazalo lah­ ko nudilo gesla tudi za colo vrsto specifičnih pojmov v jugoslovan­ ski ekonomiki, ko hi s posebnimi alli splošnimi kazalkami pokazalo na ustrezne vrstilnike ali sorodna gesla. Naša izdaja UDK hi se mo­ rala ozirati tudi na to, ker je pra>v spričo teh specifičnosti mnogo te­ žav v enotnem klasificiranju knjižnega fonda posebno v ljudskih knjižnicah, ki imajo zaradi emi­ nentne naloge pri prevzgoji (in iz­ obrazbi našega človeka mnogo po­ litične in ekonomske literature. Žal sem opazil v kazalu le nekaj takih kazalk: Radničko samoupravljanje v. industriska demakratija; Rad- nički unioerzitet o. narodni univer- zitet. Po teh osnovnih pripombah bi najprej opozoril na nedoslednost v uporabljanju kazalnih znaikov v. (glej) in v. t. (glej tudi|). Sama lo­ gika znakov zahteva, da se znak v. uporablja le takrat, ko je neki pojem označen in razčlenjen v ka­ zalu samo na mestu, ki nanj kaže kaizalka; znak n. t. pa je upravičen le v primeru, ko se pojem razčlc- njiUije na obeh mestih, na mestu kazalke in na nakazanem mestu. Za prvi primer navajam kazalko Administrativne mere v. t. uprav­ ne mere; znak v. t. mi pravilen, kor razen kazalke nimaan na tem me-