untitled

206 razvijanje dobrih odnosov s sodelavci in okoljem, sodelovanje v odborih in združenjih podeljujemo Tatjani Gornik Baraga Čopovo diplomo za leto 2009. LIDIJA MAJNIK Z izjemo obdobja od leta 2000 do 2004, ko je bila poslanka Državnega zbora, je Lidija Majnik vso svojo delovno pot prehodila v knjižničarstvu. V Društvo bib- liotekarjev se je včlanila leta 1975. V času njenega vodenja knjižnice je bil naj- večji in najzahtevnejši projekt zagotovitev večjega števila zaposlenih ter uvaja- nje novih dejavnosti knjižnice, predvsem pa zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delovanje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Knjižnica je delovala v zgor- njem nadstropju minoritskega samostana v neustreznih kadrovskih in prostor- skih pogojih. Aktivno se je vključila v prizadevanja za povečanje števila zapo- slenih in zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev. Bila je uspešna na obeh po- dročjih. Od začetnih 14 sodelavcev se je ob zaključku njenega mandata leta 2000 število zaposlenih povečalo na 23. Projekt adaptacije Malega gradu je trajal pol- nih 15 let in je potekal v več fazah. Obnova je trajala do leta 2000, ko so se vsi oddelki ptujske knjižnice združili pod skupno streho. Kot poslanka je Lidija Majnik sodelovala pri pripravi in sprejemanju knjižničarske zakonodaje in s tem aktivno sooblikovala pripravo zakonskih osnov za delovanje splošnih knjižnic. S svojim delom in vztrajnostjo je bila Lidija Majnik ena tistih, ki so bili na Ptuju prepričani, da si najlepše in najstarejše slovensko mesto zasluži tudi knjižnico, ki bo izpolnjevala vse sodobne standarde, ki jih narekuje knjižničarska stroka. Za njen prispevek k uresničevanju takega prepričanja Lidiji Majnik podeljujemo Čopovo diplomo za leto 2009. ANICA KOPINIČ Anica Kopinič je Ljudsko knjižnico Metlika uspešno vodila od leta 1990 dalje. V devetnajstih letih dela na področju knjižničarstva je pridobila veliko znanj in izkušenj, kar je uspešno vključevala v razvoj knjižnice in njene dejavnosti. Pri- dobljeno znanje je uvajala v prakso in veliko pozornost namenjala načrtnemu in stalnemu razvoju dejavnosti Ljudske knjižnice Metlika. V času njenega vodenja je knjižnica z uvajanjem številnih aktivnosti in vključevanjem v okolje postala prepoznavna in ugledna ustanova, kar dokazujejo številne oblike sodelovanja z zavodi, društvi, podjetniki in posamezniki. Veliko pozornost je namenjala širi- tvi zbirke, opremljanju knjižnice, širjenju knjižničnih prostorov in organizaciji knjižnične dejavnosti z odpiranjem izposojevališč. Eden od njenih dosežkov je tudi uvedba bibliobusa v občini Metlika s sodelovanjem z novomeško Knjižnico Mirana Jarca. Nedvomno je eden od rezultatov njenih prizadevanj za razvoj knjižnične dejavnosti v občini Metlika tudi že izdelana projektna dokumentacija za izgradnjo nove knjižnice v starem metliškem mestnem jedru. Svojim sode- lavcem je vzor dobre, odkrite in predvsem poštene delavke, pripravljene na Knjižnica 54(2010)1-2, 205–212